Mladostnice v Sloveniji so med pandemijo množično obolevale za to motnjo – s posledicami se soočajo še zdaj

Mlade ženske, zlasti mladostnice, so predstavljale najbolj ranljivo populacijo glede izrazitega povečanja razširjenosti diagnoz s področja duševnega zdravja med pandemijo, pri čemer je bila najbolj izrazita razširjenost motenj hranjenja. Čeprav so raziskave, izvedene kmalu po pandemiji, že nakazale na izboljšanje duševnega zdravja med mladostniki, globalne raziskave, ki bi preučevala navedene trende po letih in spolu, še ni.

V Sloveniji se mladostnice še vedno spopadajo z motnjami

Andreja Modrin Švab, strokovna vodja svetovalnice za motnje hranjenja MUZA, je za portal Med.Over.Net dejala, da v Sloveniji še vedno opažajo porast motenj hranjenja pri mladoletnicah:

"V svetovalnici opažamo predvsem porast motenj hranjenja pri mladih od trinajstega do osemnajstega leta (srednja adolescenca), in sicer gre za dekleta z anoreksijo."

Vzroki

Pandemija je posegla v vsakodnevne rutine praktično vseh ljudi, povečala socialno izolacijo in finančno obremenitev družin ter zmanjšala dostop do zdravstvene oskrbe. Zlasti med mlajšimi ljudmi je to privedlo do "splošnega pomanjkanja strukture", špekulira Loreen Straub, avtorica raziskave o duševnih motnjah mladih med pandemijo, ki je bila objavljena v JAMA Network Open.

Prav tako je manj telesne aktivnosti povzročilo psihološke stiske pri mladih zaradi spremembe v teži, kar se lahko izrazi prek motenj hranjenja. Na drugi strani pa bi lahko povečanje, dodaja vodilna avtorica raziskave, pripisali večjemu prepoznavanju simptomov in motenj s strani skrbnikov, saj so ti s svojimi otroki preživeli več časa in tako lažje prepoznali težave v duševnem zdravju.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice