Bolečina v kolenu vsaj enkrat v življenju prizadene približno 25 % ljudi, njena razširjenost pa se je v zadnjih 20 letih izjemno povečala. Čeprav so vzroki v večini primerov posledica mehanskih obremenitev, pa ni vedno tako – izvedite, kaj vse povzroča bolečine v kolenskem sklepu.
Kolenski sklep je zaradi vsakodnevnih obremenitev precej dovzeten za različne vrste poškodb. Zaradi kompleksne anatomske sestave samega sklepa se lahko bolečina izraža na različne načine kot tudi na različnih področjih kolena.
Pojav bolečine v kolenu moramo jemati resno, saj zelo pogosto nakazuje na neprimerne biomehanske obremenitve sklepa, ki povzročajo vnetje oziroma mikropoškodbe mehkotkivnih struktur.
Ne glede na izvor bolečin v kolenskem sklepu lahko za zdravje kolenskega sklepa storite veliko tudi sami. V splošnem je pomembno, da sledite smernicam zdravega življenjskega sloga, posvet pri fizioterapevtu pa vam bo dal najboljše izhodišče za obvladovanje bolečin.
V tem članku boste spoznali, kje tičijo najpogostejši vzroki bolečin v kolenskem sklepu, kako se soočiti z njimi ter jih v prihodnje tudi preprečiti.
Na kratko o anatomiji kolena
Kolenski sklep je izredno izpostavljen obremenitvam, ki izvirajo iz vsakodnevnih aktivnosti kot je hoja, dvigovanje, klečanje. V primeru aktivnega ukvarjanja s športom so te obremenitve še veliko večje.
Koleno je sestavljeno iz treh kosti – stegnenice, golenice in pogačice. Vsako izmed omenjenih kosti pokriva hrustančni sloj, ki blaži mehanske sile in varuje sklep. Pomembno vlogo pri varovanju in ohranjanju zdravja kolena imajo še številni ligamenti, ki skrbijo za stabilnost sklepa, ne smemo pa pozabiti še na dva meniskusa, ki pomembno prispevata h gladkemu gibanju sklepnih površin.
Ligamente si lahko predstavljamo kot elastične trakove tkiva, ki povezuje dve kosti. Nekateri ligamenti zagotavljajo stabilnost in varujejo sklep, medetem ko drugi omejujejo prekomerno gibanje golenice.
Na katerih področjih kolena se pojavlja bolečina?
Nedvomno je najpogostejše področje kolenskega sklepa, kjer se pojavlja bolečina sprednji oziroma anteriorni del kolena. Bolečina na tem področju velikokrat nakazuje na vpletenost pogačice ali patelarnega ligamenta.
Topa bolečina na sprednjem delu kolena, ki se poslabša ob dolgotrajnem sedenju ali hoji po stopnicah lahko nakazuje na patelofemoralni sindrom. Pri športnikih se na tem področju pogosto izraža bolečina, ki je posledica patelarne tendinopatije, medtem ko takšna bolečina pri najstnikih verjetno nakazuje na bolezen Osgood-Schlatter.
Bolečina v kolenskem sklepu se pojavlja tudi na medialni (notranji) in lateralni (zunanji) strani. Tako medialna kot lateralna bolečina s povečano občutljivostjo na področju sklepne špranje sta lahko posledica akutne poškodbe ali pa kroničnega preobremenitvenega sindroma.
Pogosto poškodovani strukturi, ki se izražata s takšno bolečino sta meniskus ali kolateralni ligament. Kronična bolečina na zunanji strani kolena pri športnikih v veliko primerih indicira sindrom iliotibialnega trakta.
Čeprav je bolečina na zadnji oziroma posteriorni strani kolena precej redkejši pojav pa moramo vseeno biti pozorni na to kar nam sporoča. Namreč, bolečina na tem področju se lahko pojavi po akutni travmatski poškodbi, pri kateri lahko sumimo, da je prišlo do poškodbe zadnje križne vezi in posteriornih delov meniskusa. V primeru kroničnih bolečin lahko posumimo tudi na tendinopatijo.
Kadar niste prepričani kaj pomeni vaša bolečina v kolenu je smiselno obiskati specialista fizioterapevta.
Kaj so najpogostejši vzroki za bolečine v kolenu?
Večinoma se težave s kolenom posledica staranja in degenerativnih procesov, kot je artroza, lahko pa se pojavijo po akutni poškodbi ali ob nenadzorovanem gibanju kolena. Med najpogostejše vzroke bolečine v kolenu sodijo mehanske poškodbe ligamentov, raztrganine hrustanca in meniskusa, vnetja tetiv in artritisi.
Nateg ali raztrganina ligamentov in/ali mišic: Te poškodbe so po navadi posledica direktnega udarca v koleno ali nenadnega zasuka. Simptomi vključujejo bolečino, otekanje in oteženo hojo.
Raztrganina hrustanca in meniskusa: Travmatski udarec lahko povzroči poškodbo meniskusa kot tudi hrustanca. Hrustanec se zelo pogosto poškoduje ob zvinu kolena.
Tendinitis: Do vnetja tetiv večinoma pride zaradi prevelikih obremenitev ob intenzivnejših telesnih aktivnostih. Najpogostejši primer vnetja tetiv v kolenskem sklepu je patelarni tendinitis ali skakalno koleno, ki se pogosto pripeti košarkarjem.
Artritis: Osteoartritis je najpogostejša oblika artritisa, ki prizadene kolenski sklep. Gre za degenerativni proces, kjer pride do postopnega razkroja hrustanca. Že minimalno zmanjšanje telesne teže lahko bistveno pripomore k zmanjšanju simptomov.
Ključni simptomi, ki nam podajo dodatne informacije o vrsti poškodbe so:
- Togost v kolenu, ki je izrazitejša zjutraj,
- otekanje kolena, še posebej po telesni aktivnosti,
- nezmožnost popolne obremenitve, ki vpliva na vzorec hoje.
Če bolečina v kolenskem sklepu vztraja več kot dva tedna oziroma se v tem času še poslabša, je nujen obisk pri fizioterapevtu.
Strokovnjaki v kliniki Medicofit se letno srečajo z več kot 400 primeri bolečine v kolenu. Njihov pristop celostne fizioterapevtske obravnave ne omogoča zgolj odprave bolečin, ampak boste z njihovo pomočjo tudi dolgoročno poskrbeli za zdravje svojih kolen!
Postavitev pravilne diagnoze je prvi korak zdravljenja
Diagnosticiranje vzroka bolečine v kolenu lahko predstavlja poseben izziv, saj se simptomi različnih stanj med seboj prepletajo. V sklopu kliničnega pregleda je najprej treba pridobiti ključne podatke o načinu poškodbe, trajanju bolečine in drugih simptomih.
Specialni ortopedski testi za kolenski sklep pogosto razkrijejo problematično strukturo, ki povzroča bolečine. Za potrditev domnev se pacient napoti tudi na slikovne preiskave. Z rentgenskim slikanjem lahko preverimo stanje kostnine in hrustanca, medtem ko se MRI uporablja za ugotavljanje poškodb ligamentov, mišic in drugih struktur.
Šele na podlagi vseh pridobljenih informacij se lahko postavi primerna diagnoza in pripravi individualno prilagojen načrt zdravljenja.
Fizioterapevtsko zdravljenje daje odlične rezultate
Takoj po poškodbi si lahko akutne bolečine lajšate s protibolečinskimi zdravili ali lokalnimi geli. Če bolečine in simptomi ne izginejo v roku dveh tednov, se predlaga pregled pri specialistu fizioterapevtu.
Ena učinkovitejših neinvazivnih metod za zmanjšanje tako akutnih kot kroničnih bolečin v kolenskem sklepu je individualno prilagojena fizioterapija.
Terapevtski pristop v kliniki Medicofit temelji na najvišjih standardih klinične prakse kar pacientom omogoča uspešno rehabilitacijo in dolgotrajno odpravo simptomov!
V začetni fazi zdravljenja bolečin v kolenskem sklepu se fizioterapevtski postopki usmerjeni v zmanjšanje bolečine in spodbujanje regeneracije tkiv. Moderne instrumentalne tehnike, kot so SUMMUS laser, Wintecare TECAR terapija in udarni globinski valovi omogočajo občutno zmanjšanje simptomov že v nekaj terapijah!
Ob izboljšanju simptomov sledi še druga faza zdravljenja, ki je ključna za dolgotrajno zdravje kolen – faza specialne kineziološke vadbe. Specialisti kineziologije pacienta vodijo skozi program progresivne vadbe, ki vključuje vaje za izboljšanje mišične moči kot tudi stabilnosti kolena, gibalne vzorce, ki izboljšujejo biomehaniko gibanja in preventivne vaje za dolgoročno odpravo simptomov.
Poskrbite za svoja kolena, celo telo vam bo hvaležno
K zdravju vaših kolen lahko veliko pripomorete tudi sami. Ena izmed ključnih točk je vzdrževanje primerne telesne teže, saj že majhna izguba kilogramov znatno zmanjša pritisk na sklepe in s tem tudi tveganje za pojav bolečin.
Prav tako se svetuje redna zmerna do intenzivna telesna aktivnost, ki krepi mišice in hkrati izboljšuje vašo aerobno sposobnost. Ker so kolena včasih podvržena silam, ki presegajo dvakratnik telesne teže posameznika ne smemo pozabiti niti na vlogo ustrezne obutve. Čevlji, ki nudijo dobro podporo stopalom, pomagajo zmanjšati mehanske sile, ki se prenašajo na kolena med telesno aktivnostjo.
V primeru vztrajanja bolečin in poslabšanja simptomov se svetuje obisk specialista fizioterapevta. Obiščite kliniko Medicofit, kjer so do dobrega počutja in svobodnega gibanja pomagali že mnogim!
VIRI
Biedert, RM., Sanchis-Alfonso, V. (2002). Sources of anterior knee pain. Clin Sports Med, 21(3), 335-347. https://doi.org/10.1016/s0278-5919(02)00026-1
Bunt, CW., Jonas, CE., Chang, JG. (2018). Knee pain in adults and adolescents: the initial evaluation. Am Fam Physician, 98(9), 576-585.
