Astma sodi med najpogostejše kronične pljučne bolezni, za njo pa v Sloveniji trpi okoli 16 odstotkov ljudi, od tega pet do osem odstotkov za hudo obliko.
Prvi torek v maju na pobudo Globalne iniciative za astmo obeležujemo svetovni dan boja proti astmi, ki letos poteka pod geslom Zapolnimo vrzeli pri vodenju astme.
Po besedah specialistke pnevmologije Sabine Škrgat je pri zdravljenju bolnikov s hujšo obliko astme ključnega pomena sistemsko zdravljenje, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu.
Kot je pojasnila, obstajajo različni poteki astme. Slednja se lahko pri posamezniku razvije že v otroštvu, pri čemer gre pogosto za tipično alergično obliko astme, ki kasneje izzveni. V odrasli dobi pa se ponavadi razvije tipična nealergijska astma, ki pa ima že od začetka hujši potek.
"Ravno za najtežje oblike astme pa se je v zadnjih letih zgodil preboj v znanosti in pristopu do zdravljenja bolnikov z astmo," je poudarila. Po njenih besedah se pri zdravljenju teh bolnikov ne uporabljajo zgolj inhalacijska protivnetna zdravila.
Pomembno je namreč sistemsko zdravljenje, vključno z biološkimi zdravili, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu oz. na sodelovanju zdravnikov različnih strok.
Kakšni so simptomi astme?
Simptomi astme so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, ki se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan.
"Z zdravljenjem želimo obvladovati simptome do te mere, da bolniki s to boleznijo živijo čimbolj normalno življenje," je dejala specialistke pnevmologije in interne medicine.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je ob svetovnem dnevu boja proti astmi opozorila, da po svetu še vedno obstajajo številne vrzeli pri oskrbi bolnikov z astmo.
Pojavljajo se predvsem pri enakopravnosti pri dostopu do diagnoze in zdravljenja oziroma zdravil, pri skrbi za različne socioekonomske, etnične in starostne skupine, v razlikah med bogatimi in revnejšimi skupnostmi in državami ter v komunikaciji o pravilni oskrbi ter izobraževanju za bolnike z astmo.
"Izziv, ki ga predstavlja letošnja tema svetovnega dne, je, da mednarodne organizacije v pulmologiji sodelujejo med seboj ter s pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev. S tem sodelovanjem bi zaznali in zapolnili te vrzeli pri obravnavi bolnika z astmo ter pomagali izvajati in deliti inovativne rešitve tako lokalno kot svetovno," je poudarila predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici - Zvezi Mariana Paula Rezelj.
