R.S. | 17. 3. 2023, 07:00 | Vir: STA
Naši južni sosedi so pri vrhu EU po debelosti. Kje smo Slovenci?
Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je debelost kronična bolezen in je tesno povezana z nevarnostjo srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka.
Okoli 35 odstotkov otrok in 65 odstotkov odraslih na Hrvaškem ima težave s prekomerno telesno težo ali debelostjo, s čimer se Hrvati po debelosti uvrščajo na sam vrh med državami Evropske unije. Zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, Hrvaško stane 1,7 milijarde evrov, so opozorili udeleženci sedme konference o debelosti v Zagrebu.
Hrvaška je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat na prvem mestu med državami članicami EU po deležu debelih odraslih, po deležu debelih otrok pa na petem.
Hrvaška raziskava iz leta 2021 je pokazala, da ima težave s čezmerno telesno težo ali debelostjo vsak tretji otrok, star med osem in devet leti.
Za zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, je leta 2019 namenila 2,7 odstotka bruto družbenega proizvoda. Če se bo trend nadaljeval, bo za zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, leta 2060 porabila potrebovala okoli 5,8 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka BDP, je na konferenci ocenila vodja službe za promocijo zdravja pri hrvaškem zavodu za javno zdravstvo (HZJZ) Sanja Musić Milanović.
Kaj pa Slovenci?
Leta 2017 je bilo v Sloveniji debelih 16 odstotkov odraslih, kar je nad povprečjem Evropske unije. Ena petina slovenskih 15-letnikov je imela v obdobju od leta 2013 do 2014 prekomerno telesno težo ali je bila debela, kar je bistveno več kot v obdobju od leta 2001 do 2002. Vendar pa se je glede na nacionalno oceno iz leta 2015 trend naraščanja stopnje prekomerne telesne teže in debelosti med otroki in mladostniki od leta 2010 obrnil. Vlada je razvila celovito, večsektorsko nacionalno strategijo na področju prehrane in telesne dejavnosti za obdobje 2015-25, da bi izboljšala prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva.
Telesna dejavnost ter uživanje sadja in zelenjave med odraslimi sta razmeroma visoka. Delež telesno nedejavnih odraslih je najvišji med tistimi z nižjo izobrazbo, medtem ko je pri odraslih z višjo izobrazbo obratno.
