Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pojasnili, kakšne so lahko posledice za človeško telo.
Pred nekaj časa smo pisali o domnevno škodljivi dieti, ki se širi med Slovenci in jo sodeč po objavah na družbenih omrežjih prakticira nezanemarljivo število uporabnikov. Tem uporabnikom je skupno, da ne zaupajo uradni medicini in, v prepričanju, da se bo njihovo telo zaradi tega (po)zdravilo samo, dnevno pijejo večje količine slane vode in jedo le surove beljakovine pretežno živalskega izvora, na primer surovo meso in jajca.
Nekateri dajejo slano vodo in surovo meso majhnim otrokom
Ljudje, ki prakticirajo to dieto, svoje izkušnje delijo v skriti skupini na Facebooku Samoozdravitvena moč telesa - ta je v času pisanja našega prvega prispevka imela že več kot 14.000 članov. Mnoge objave v tej skupini vzbujajo skrb. Pred kratkim je na primer neka uporabnica pisala, da bi rada s surovo prehrano po tem "protokolu" začela pri svojem 6-mesečnem dojenčku, zanimale pa so jo izkušnje drugih uporabnikov, ki s surovim mesom in slano vodo hranijo svoje otroke.
Uporabniki v tej skupini so med drugim pisali, da zaradi pitja slane vode bruhajo, imajo drisko, glavobole, vrtoglavico, izpuščaje in številne druge simptome - nekaj zapisov smo v obliki posnetkov zaslona zbrali v našem članku. Kljub različnim bolj ali manj resnim simptomom se zdi, da uporabniki velikokrat nadaljujejo z dieto, pri čemer jih spodbuja ustanoviteljica skupine Jana Hudernik, ki v odzivih praviloma pojasnjuje, da naj bi bili vsi ti simptomi le znak razstrupljanja telesa, ki naj bi bilo polno toksinov.
Članu skupine je celo odsvetovala, da bi šel zaradi svojih zdravstvenih težav na preiskave k zdravniku.
Veliko prahu je dvignil tudi primer resno bolne osebe, ki je zavračala uradno zdravljenje, se zdravila s slano vodo in nazadnje umrla. Med uporabniki Facebooka so v času objave našega članka krožile tudi govorice, da je umrla še najmanj ena oseba, tretji pa naj bi zaradi velikih količin slane vode zalilo organe in naj bi bila v komi. Ali to drži, nismo mogli preveriti.
Zaradi vsega naštetega smo se z vprašanji obrnili na NIJZ. Zanimalo nas je predvsem, ali so s takšnimi praksami v Sloveniji seznanjeni, kako lahko prevelike količine soli v kombinaciji s surovim mesom vplivajo na naše telo in ali imajo starši res pravico takšno dieto odmerjati tudi svojim otrokom.
Bolj kritično je življenjsko obdobje, hujše so lahko posledice
Ste širjenje omenjene diete med Slovenci na NIJZ že zaznali? Kako lahko kot inštitut za javno zdravje ob tem postopate?
NIJZ sicer redno spremlja prehranske trende in zdravju potencialno nevarne prakse. Za relativno pogoste alternativne načine prehrane tudi relativno dobro poznamo nevarnosti. Vendar pa je število novih in že obstoječih diet v novi preobleki toliko, da jim tudi strokovnjaki ne moremo slediti. Bolj kot je prehrana restriktivna (izločevanje), večja je nevarnost pojava pomanjkanj (in teoretično tudi presežkov). In bolj kot gre za kritična obdobja v življenju - nosečnice, dojenčki, malčki, bolniki, starostniki - hujše so lahko posledice.
NIJZ sodeluje z mediji in prek svojih kanalov obvešča javnost o varnem in uravnoteženem prehranjevanju ter nevarnih praksah ter s tem povezanih tveganjih za zdravje. Poudarek je na osveščanju, saj številni posamezniki, ki takšne prakse prakticirajo, ne zaupajo uradni medicini in se ujamejo v neverodostojna priporočila in vpliv influencerjev na socialnih omrežjih.
NIJZ dnevno priporoča vnos največ 5 gramov soli. Ljudje, ki se držijo omenjene diete, pa zaužijejo tudi po več kot 15 gramov na liter vode. Nekateri zaužijejo tudi po tri in več litrov takšnega pripravka na dan. Kakšne posledice lahko ima to za telo?
Sol je za telo vir elektrolitov natrija in klorida in obstaja tesna povezava med njunima vnosoma in zdravstvenimi izidi, čeprav se večina podatkov nanaša na natrij. Pri zdravih ljudeh se skoraj ves prehranski natrij absorbira, tudi pri zelo visoki ravni vnosa. Po absorpciji se natrijevi ioni porazdelijo po portalnem in sistemskem obtoku, kjer se njihove koncentracije vzdržujejo v ozkem območju. Do 95 % telesne vsebnosti natrija je v zunajcelični tekočini, vključno z velikim deležem v kosteh, koži in mišicah, ki služijo kot skladišče natrija.
Zaužitje velike količine soli lahko povzroči različne simptome
Na izločanje presežka natrija vpliva kompleksen živčno-hormonski sistem, ki ga nadzira center v hipotalamusu. Ledvice so glavni organ, ki sodeluje pri izločanju in zadrževanju natrija. Z ledvicami učinkovito izločamo natrij kot odgovor na visoke vnose in ga zadržujemo, če je vnos s hrano prenizek, kar se zelo redko zgodi.
Ob upoštevanju razpoložljivih dokazov trenutno vnos dveh gramov natrija dnevno predstavlja tisto raven, za katero obstaja zadostno zaupanje v zmanjšano tveganje za srčno-žilne in druge kronične bolezni pri splošni odrasli populaciji. Na podlagi tega dnevni priporočeni vnos soli kot populacijski cilj za odrasle znaša največ 5 gramov. Prav gotovo prekomerni vnosi soli, in s tem natrija in klorida, obremenijo telo, ki mora vključiti številne mehanizme za vzdrževanje normalnih koncentracij elektrolitov pri posameznikih, zato akutno zaužitje velike količine soli lahko povzroči dehidracijo, slabost, zmedo, v ekstremnih primerih tudi odpoved organov.
Nekateri so v skupini objavljali svoje obroke, ki vključujejo surove goveje možgane, jetra, kostni mozeg in podobno ter se celo snemali med prehranjevanjem. Je lahko uživanje izključno surovega mesa za telo škodljivo? Kakšne pasti lahko skriva uživanje mesa, ki ni termično obdelano?
Surovo meso, še posebej pa drobovina, lahko vsebuje patogene (škodljive bakterije, parazite, tudi prione, kot so E. coli, salmonela, listerija, povzročitelji bolezni norih krav in pri ljudeh Creutzfeldt-Jakobove bolezni), ki lahko povzročijo hude okužbe, prebavne težave, pa tudi dolgoročne zdravstvene posledice, zato je uživanje izključno surovega mesa zelo tvegano. Termična obdelava mesa namreč uniči večino patogenih bakterij. Surovo meso je tudi bolj čvrsto kot kuhano. Termična obdelava meso zmehča (denaturira beljakovine), kar nam olajša žvečenje in samo prebavo mesa, izboljša pa se tudi razpoložljivost v mesu vsebovanih hranil. Surovo meso zahteva več napora pri žvečenju in lahko povzroči težave pri prebavi.
Uživanje pretežno nejodirane soli je korak nazaj
Slovenci, ki prakticirajo omenjeno dieto, uporabljajo nerafinirano in nejodirano sol, ki po njihovih trditvah ni enaka običajni kuhinjski soli. Je uživanje velikih količin nejodirane in nerafinirane soli res lahko manj škodljivo?
Prebivalci Slovenije smo se, zaradi pomanjkanja joda v zemeljski skorji in s tem tudi v naši prehrani, stoletja srečevali z zdravstvenimi posledicami. Prenizek vnos joda se pri odraslih kaže preko motenega delovanja ščitnice - nastane golša (povečana ščitnica), zviša se nivo TSH hormona, pojavi se hipotiroidizem. Pri nosečnicah lahko pride do spontanega splava ali mrtvorojenega otroka, pri zarodku ali otroku pa lahko pride do zaostanka v razvoju živčevja, kar lahko privede tudi do trajnih posledic.
Prav pomanjkanje joda uvrščamo med najpogostejše preprečljive vzroke zaostankov v mentalnem razvoju otrok. Leta 1953 je bil v Sloveniji prvič uveden ukrep obveznega jodiranja večine soli (z nekaj izjemami), kar velja tudi za najvarnejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep, na podlagi katerega smo uspeli zmanjšati posledice pomanjkanja joda v prehrani prebivalcev Slovenije. Zato je uživanje pretežno nejodirane soli korak nazaj in predstavlja tveganje za zdravje ljudi, predvsem pa otrok. Morska sol sama po sebi ne vsebuje zadostne količine joda, čeprav velja v javnosti tudi tako prepričanje. Prekomerna uporaba soli ima enake zdravstvene posledice, kot so bile že navedene, ne glede na to, ali se uživa rafinirana ali nerafinirana.
Članica skupine Samoozdravitvena moč telesa je v skupini delila fotografijo svojega obroka.
Kako na tovrstne prakse gleda NIJZ in kako bi lahko širjenje takšnih skrajnih diet omejili ali ustavili?
NIJZ pristopa s strokovnimi nasveti in ozaveščanjem. Preko obveščanja ključnih javnosti in v sodelovanju z mediji se osredotoča na izobraževanje in opozarjanje o tveganjih in posledicah, ki jih takšne prakse prinašajo.
Surovo meso in velike količine soli lahko škodujejo otroku
Kakšne posledice ima lahko pitje slane vode in uživanje surovega mesa za majhnega otroka?
Otroci še nimajo razvitih vseh organskih sistemov, zaradi nizke telesne teže in visokih prehranskih potreb so tudi veliko bolj dovzetni za posledice visokega vnosa soli ter bakterijskih in drugih okužb. Prav tako njihova prebavila še težje prebavljajo surovo meso.
Pitje slane vode:
- Dehidracija: Majhen otrok ob pitju slane vode hitro postane dehidriran, saj prekomerna količina soli povzroča izločanje večje količine vode iz telesa. To lahko vodi v dehidracijo, ki je lahko smrtno nevarna za majhne otroke.
- Elektrolitsko neravnovesje: Sol neposredno vpliva na elektrolite (kot sta natrij in klorid, posredno tudi kalij) v telesu. Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko to povzroči hipernatremijo (previsok nivo natrija v krvi), ki vpliva na srčno-žilni in živčni sistem, kar povzroča simptome, kot so krči, zmedenost, odpoved organov in smrt.
- Okvare ledvic: Otroške ledvice niso dovolj razvite, da bi se lahko ves čas odzivale na velike količine soli, kar lahko vodi v akutno odpoved ledvic.
Uživanje surovega mesa:
- Bakterijske okužbe: Surovo meso lahko vsebuje nevarne bakterije, kot so Salmonella, E. coli, Listeria, in parazite, ki lahko povzročijo hude okužbe. Otroški imunski sistem se še razvija in je bolj občutljiv, kar pomeni večje tveganje za sepso, drisko, bruhanje in resne prebavne težave.
- Pomanjkanje vitaminov in hranil: Surovo meso ni vedno popolnoma prebavljivo, kar vodi v nepopolno absorpcijo hranil in pomanjkanje esencialnih vitaminov in mineralov, ki jih otrok potrebuje za rast.
- Prebavne težave: Surovo meso lahko povzroči težave v prebavnem traktu, ker otrokovo telo nima dovolj razvite prebavne sposobnosti za učinkovito obdelavo surove hrane, kar lahko povzroči zaprtje ali drisko. Prebava surovega mesa po navadi traja dlje, kar povzroči daljšo obremenitev prebavnega sistema.
Za ukrepanje pristojen center za socialno delo
Imajo starši proste roke pri odločanju, kaj bo jedel njihov otrok, čeprav je dieta lahko zanj škodljiva?
Če obstaja sum, da starši s prehranskimi odločitvami ali na drug način zanemarjajo otroka (na primer, da mu ne zagotavljajo ustrezne prehrane, kar lahko vpliva na njegovo zdravje in razvoj), je to potrebno nasloviti na Center za socialno delo (CSD). CSD ima pristojnosti, da preveri situacijo, in če je treba, svetuje ali ukrepa v dobro otroka.
Prijava suma zanemarjanja ni obtožba, ampak način, kako se zagotovi, da se otrokova dobrobit preuči in da se otrokom, če je to potrebno, nudi ustrezna pomoč. V primeru resničnih težav lahko CSD staršem svetuje pri izboljšanju prehrane ali jih usmeri k strokovnjakom, kot so pediatri ali nutricionisti, da se zagotovi, da otrok prejme ustrezna hranila.
Po epidemiji koronavirusa se je opazno zmanjšalo zaupanje ljudi v uradno medicino, širijo se teorije zarot, kot gobe po dežju rastejo ponudniki "šarlatanskih" alternativnih pripravkov, pripomočkov ali praks z domnevno čudežnimi zdravilnimi učinki. Kako se borite proti temu? Imate pripravljeno kakšno strategijo?
NIJZ deluje z izobraževanjem, ozaveščanjem, izobraževalnimi kampanjami in posodobljenimi smernicami.
Ljudje, ki prakticirajo omenjeno dieto, ne zaupajo niti cepivom proti otroškim boleznim. Se je v času po epidemiji odstotek cepljenih proti otroškim boleznim kaj zmanjšal?
V času po epidemiji je precepljenost proti otroškim boleznim upadla. Informacije o precepljenosti proti posameznim boleznim so na voljo v poročilih na spletni strani NIJZ.
Kako se na NIJZ spopadate s širjenjem nezaupanja v uradno medicino?
Z objavljanjem in komuniciranjem znanstveno podprtih podatkov in informacij ter nastopanjem strokovnjakov iz posameznih področij.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec
