Nova študija razkriva, kateri deli možganov delujejo drugače pri ljudeh s psihozo

Nova študija, ki jo je izpeljala skupina z Univerze Stanford, nam pomaga razumeti ozadje simptomov psihoze in drugih duševnih stanj, kar bi lahko vodilo do novih in boljših terapij.

Za psihozo je značilna izguba stika z realnostjo, kot so halucinacije in blodnje. Lahko se pojavi samostojno ali pa je del drugih bolezenskih stanj, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja.

"To delo zagotavlja dober model za razumevanje razvoja in napredovanja shizofrenije, ki jo še vedno ne razumemo dovolj dobro," je izsledke študije pospremil kognitivni nevroznanstvenik Kaustubh Supekar z univerze Stanford.

Študija posnetkov možganov

Supekar in njegovi kolegi so tekom raziskave preučili posnetke možganov 445 ljudi z diagnosticiranimi motnjami in boleznimi, vključno z avtizmom, ADHD, zgodnjo psihozo in sindromom izbrisa 22q11.2 (genetsko stanje s povečanim tveganjem za psihozo in shizofrenijo). Posneteke so primerjali z možanskimi skeni 411 zdravih ljudi, ki so služili kot kontrolna skupina.

Z uporabo algoritma za strojno učenje je ekipa nato identificirala razlike v delovanju možganov med skupinami, kar jih je pripeljalo do okritja zaznanih sprememb sprednje insule (ključnega dela filtra možganske mreže, ki pomaga usmerjati našo pozornost), ter ventralnega striatuma in z njim povezanih povezav, ki jih poganja dopamin (in torej nadzirajo iskanje nagrade).

Medtem ko je raziskovalna skupina že pred tem sumila, da bi v proces razvoja simptomatike lahko bil vpleten sistem za opazovanje (in usmerjanje pozornosti), je nova študija zdaj to hipotezo potrdila, hkrati pa tudi pokazala, da bi bil sindrom izbrisa 22q11.2 lahko koristen pri analizi simptomov psihoze in z njo povezanih tveganj.

Raziskovalci so ugotovili, da so bile razlike na področjih, ki se nanašajo na filtriranje informacij in napovedovanje nagrajevanja, pomembne tako pri ljudeh s sindromom izbrisa 22q11.2 in psihozo kot tudi pri ljudeh s psihozo neznanega izvora.

 "Naše razumevanje psihoze kot stanja s prepoznavnimi in doslednimi možganskimi podpisi je tako bolj poglobleno," je povedal Vinod Menon, kognitivni nevroznanstvenik na univerzi Stanford, in dodal: "Ta proces v možganih očitno iztiri normalno delovanje kognitivnega nadzora in omogoči prevlado vsiljivih misli, ki kulminirajo v simptomih, prek katerih jih nato prepoznamo kot psihozo."

Novi načini zdravljenja

Naslednji korak raziskovanja je potencialen razvoj novih načinov zdravljenja na podlagi teh odkritij.

Del težav pri zdravljenju psihoze je, da je težko videti, kakšne učinke imajo različne metode na možgane, zdaj pa so lahko znanstveniki in zdravniki bolj natančni glede tega, kje gre te učinke iskati. 

Raziskovalci pravijo, da bi lahko obstoječe pristope k zdravljenju psihoze, vključno s transkranialno magnetno stimulacijo in fokusiranim ultrazvokom, prilagodili tako, da bi targetirali te posebne možganske centre pri mladih ljudeh, pri katerih je zaznano večje tveganje za razvoj psihoze. 

Ekipa prav tako želi pomagati zmanjšati stigmo in povečati podporo osebam s psihozo. Izkušnja izgube stika z realnostjo je lahko zelo strašljiva, meja med normalno in nenormalno nevrološko funkcijo pa ni tako jasna, kot si ljudje radi domišljajo.

"Naša odkritja spodbujajo sočuten pristop k ljudem s psihozo," še dodaja Menon.

Raziskava je bila objavljena v Molecular Psychiatry.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice