Novi sev koronavirusa precej bolj nalezljiv od zdaj poznanih

Po do zdaj znanih informacijah na novo odkriti sev hitro nadomešča druge različice novega koronavirusa. Prvič so ga zaznali v septembru, novembra je bila z njim povezana okoli četrtina vseh primerov v Londonu, do sredine decembra pa je ta delež znašal dve tretjini, poroča britanski BBC.

S širjenjem virusa so se ukvarjali tudi matematiki, ki so preučevali prisotnost seva in hitrost širjenja. Kot prvi je omenil, da je virus do 70 odstotkov bolj nalezljiv, profesor matematike Erik Volz v petek. Obenem je opozoril, da je še prezgodaj za točno oceno stopnje nalezljivosti tega seva.

Še vedno ni potrjeno, kdo je bil prvi bolnik s tem sevom. Domnevajo sicer, da se je pojavil pri bolniku v Veliki Britaniji ali pa so ga uvozili iz druge države, kjer ne izvajajo temeljitega nadzora mutacij virusa.

Zaenkrat so ga potrdili po skoraj celotni Veliki Britaniji, izjema je Severna Irska. Največje koncentracije pa so v okolici Londona ter na jugovzhodu in vzhodu Anglije. Po podatkih portala Nextstrain, ki nadzoruje genetske zapise virusa po svetu, se je sev iz Anglije razširil še v Dansko in Avstralijo. Primere so potrdili tudi na Nizozemskem.

Podobna različica seva se je pojavila tudi v Južni Afriki

Vendar gre po do zdaj znanih informacijah za sev, ki ni povezan z angleškim.

Mutacije virusa niso nobena posebnost, saj je to naraven proces razvoja. Prva potrjena različica novega koronavirusa iz kitajskega Wuhana pred enim letom ni enaka tistim, ki so trenutno razširjene po skoraj celem svetu. V februarju se je na primer v Evropi pojavila mutacija D614G, ki je postala dominantna različica virusa po celem svetu. Podobno so različico A222V povezali s počitnicami ljudi v Španiji.

Med drugim je rahlo spremenjen koničasti protein, ki deluje kot ključ za virus, da vstopi v naše celice. Spremembe na področjih, ki olajšajo vstop virusa v naše telo, pa so zelo verjetno pospešijo širjenje. Podobne mutacije, ki vključujejo tudi odstranitev dela konic tega proteina, so se pojavile že v preteklosti, na primer pri okuženih minkih.

Zaenkrat ni nobenih dokazov, da ta sev povzroča hujši potek bolezni ali večjo smrtnost. To je področje, ki ga morajo še dodatno preučiti in opazovati. Je pa dovolj že hitrejše širjenje virusa, da bo več ljudi potrebovalo bolniško oskrbo in bodo bolnišnice še naprej polne.

Čeprav je novi koronavirus mutiral, pa to zaenkrat še ne pomeni grožnje učinkovitosti cepiv

Vsa tri vidnejša cepiva, med drugim tudi Pfizerjevo, sprožijo imunski odgovor proti obstoječemu koničastemu proteinu. Obenem pa cepiva učijo imunski sistem, da napade različne dele virusa. To pomeni, da bi morala biti učinkovita tudi, če konica rahlo mutira.

Profesor z univerze v Cambridgu Ravi Gupta opozarja, da bi lahko dodatne mutacije na koničastem proteinu potencialno vodile v neučinkovitost cepiva.

Podobno je opozoril tudi profesor David Robertson z univerze v Glasgowu, da ima novi koronavirus potencial, da lahko preko mutacij "ubeži" cepivu. To pa bi pomenilo neko podobnost z gripo, ko je treba cepiva redno posodabljati, kar pa ne bi smelo predstavljati večjih težav.

Pripravila Sara Erjavec Tekavec

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču