O vsem, kar industrija MARIHUANE noče, da bi vi vedeli!

»Ti fantje – in ’fantje’ pravim zato, ker so skoraj izključno beli moški – prepakirajo in pretvarjajo travo v nešteto drugih oblik. Zdaj se prodajajo gumijevi medvedki in lizike – ki so domena otrok – z neprimerljivo višjo vsebnostjo THC-ja, aktivne sestavine marihuane, kar privablja nove in mlajše uporabnike. Da, vabijo jih s piškotki, gaziranimi pijačami, voskom in izdelki z imeni, kot so budder, dab in shatter. Še niste slišali zanje? Če je tako niste edini,« je Kevin A. Sabet v zajetno debeli knjigi, ki jo je pisal na domu tašče in tasta tekom karantene med pandemijo, opozoril na sramotno prakso na novo preoblečenih starih akterjev tobačne industrije.

In 43-letni Kevin A. Sabet ni kar kdorkoli.

Onkraj luže je znan kot ’čudežni deček politike o drogah’, saj se več kot četrt stoletja poklicno ukvarja z raziskovanjem in pisanjem o regulaciji marihuane v ZDA. Je tudi nekdanji trikratni svetovalec urada za nacionalno politiko nadzora nad drogami v Beli hiši in edini človek, ki sta ga na to funkcijo imenovala republikanska in demokratska oblast. Poleg vsega naštetega pa vodi še neprofitno organizacijo SAM, ki se zavzema za razumen pristop k marihuani. Pred Dimno zaveso, iz katere si izposojamo naslednjih nekaj osupljivih dejstev, ki jih industrija marihuane skriva pred nami, je Kevin A. Sabet napisal tudi knjigo Reefer Sanity: Seven Great Myths About Marijuana and Contemporary Health (Zadeta pamet: sedem mitov o marihuani in sodobnem zdravju, 2013).

Naj v nadaljevanju nanizamo zgolj nekaj osupljivih dejstev, ki jih marihuanski lobi pred vami želi skriti:

• Gotovo ne veste, da je THC mogoče z ekstrahiranjem in segrevanjem tako skoncentrirati, da ima ta nato od 50 do 99-krat močnejši učinek, kot je bil tisti iz starega dobrega džojnta iz šetdesetih let prejšnjega stoletja.
• Gotovo ne veste, da ena od teh skoncentriranih oblik spominja na arašidovo maslo na palčki, vendar je v bistvu vroče olje marihuane na žeblju, medtem ko je druga oblika lahko tabletka, ki ni večja od pastile za grlo in je namenjena temu, da vas zadene hitreje in močneje.
• Gotovo ne veste, da lahko THC segrevajo tako dolgo, da nastane tanek list čiste in zelo močne droge. Ta listek je tako krhek, da se zlahka zdrobi, zaradi česar mu pravijo ’shatter’.
• Gotovo ne veste, da tako močna marihuana, kot je ljudem (še posebno v državah, kjer so nje uporabo legalizirali) na voljo, še posebej nevarna za otroke in mladostnike. Raziskave kažejo, da lahko uporaba marihuane pri mladih privede do trajnega znižanja inteligenčnega količnika za 8 točk, pa tudi do znatnega zvišanja tveganja za shizofrenijo in samomorilne misli.
• Gotovo ne veste, ker vam marihuanski lobi (ki mu gre zgolj za dobičke in zdravje ljudi) tega ne bo povedal, da od legalizacije marihuane v Koloradu v tej zvezni državi število samomorov med mladimi vztrajno raste, kar se ujema s povečano uporabo marihuane, ki glede na toksikološka poročila zdaleč presega alkohol.

• Gotovo ne veste, da se je onkraj luže že razpasla korupcija okoli pridobivanja dovoljenj in licenc za legalno prodajanje medicinske marihuane. Slednje množično dobivajo akterji, ki podkupujejo zakonodajalce in uradnike, hkrati pa v njihovih ohlapno nadzorovanih prodajalnah ljudem pod pretvezo, da gre za zdravilo, prodajajo plesnivo, slabo skladiščeno ter s težkimi kovinami in nevarnimi pesticidi prepojeno marihuano.

In da ne bo pomote, avtor ekstremno kritične knjige Dimna zavesa, nima nič proti rekreativnim uporabnikom, aktivistom za legaizacijo in marihuani kot takšni (v kolikor je tej sploh še uspelo ostati na ravni ’domačice’). Sabet v resnici opozarja, da se že dogaja ravno tisto, česar so se resnični ljubitelji te substance najbolj bali. Namreč: v nadvse profitno ’igro’ so vstopili ’dobri’ stari znanci. To so prav tisti (dobesedno isti), ki so desetletja globalno krojili (tudi na državnih ravneh) politiko smrtonosne industrije tobaka.

»Naj bom jasen glede nečesa,« pravi Kevin A. Sabet in nadaljuje: »Nič me ne moti, če odrasla oseba pokadi džojnt in zaspi na kavču. Prav tako ne gre za bolne ljudi, ki iščejo olajšanje za svoje bolečine. Ni pa nam treba ustvariti Philipa Morrisa 2.0. Ali ne bi morali potegniti zavore, preden bodo prodajalne marihuane v naših mestih postale nekaj tako običajnega, kot so lekarne in drogerije? Ali ni smiselno ugotoviti, kaj je dejansko v marihuani, ki jo danes prodajajo?«

Ker ravno v tem je največji problem.

Marihuana, ki jo danes prodajajo, namreč ni več ista, kot tista, ki so si jo pred desetletji hipiji zvijali v svoje džojnte. Prav tako imajo od legalizacije najmanj pristni in pravi aktivisti za legalizacijo, prav vse pa brezdušna industrija, ki je posel z ’zelenim zlatom’ prevzela, da bi z istimi umazanimi taktikami iz preteklosti kovala dobičke NA RAČUN zdravja in blagostanja običajnih ljudi.

Da Sabet ne govori nekaj na pamet, dokazuje naslednji odlomek iz njegove knjige:

»Potem, ko je bila razkrita nevarnost, ki jo cigarete predstavljajo za zdravje, se je Philip Morris, proizvajalec znamke Marlboro, preimenoval v bolj nedolžno, čeprav neprepoznavno zveneče podjetje Altria. Ko je kajenje cigaret usihalo, je Altria v iskanju novih finančnih meja, sklenila številne posle z marihuano in porabila 1,8 milijarde dolarjev za nakup 45-odstotnega deleža v skupini Cronos Group, največjem podjetju z marihuano v Kanadi. Altria je porabila tudi 12,8 milijard dolarjev za 35-odstotni delež v podjetju Juul, proizvajalcu e-cigaret. Podjetje Juul na splošno velja za paravan za posel z marihuano prek svojega nekdanjega matičnega podjetja PAX, ki uporablja enako tehnologijo in s svojimi izdelki uporabnikom omogoča, da vejpajo marihuano. Prav tako velja omeniti, da se je Juul znašel pod udarom javnosti zaradi vala uporabe njegovih izdelkov med srednješolci, ki se na ta način zasvojijo z nikotinom. V resnici je FDA sprožila preiskavo zaradi suma, da Juul prek družbenih omrežij izvaja plenilsko trženje mladoletnim otrokom. Medtem ko je Juul svoje oglase umaknil, oglasi za zelo podobno blagovno znamko, namenjeno mladim, ostajajo.«

In to je le eden izmed mnoštva primerov iz slabe prakse, s katero se ta hip soočajo v državah onkraj luže, kjer so na vrat na nos legalizirali marihuano, v 'nori posel' pa spustili najbolj brezdušne skupine umazanega kapitala.

Knjiga Dimna zavesa je v slovenskem prevodu ugledala luč sveta pred dnevi v Umco-vi zbirki Angažirano.

Pa je prišla še dovolj hitro, da se taisto ne prične dogajati tudi pri nas?

O pronicljivi analizi Kevina A. Sabeta Dimna zavesa je založnik knjige (tudi v svarilo vsem, ki še niso tako kot ZDA stopili na pot legalizacije marihuane) med drugim zapisal naslednje:

»Avtor se je (teme) loti celovito in premišljeno. Z nazornimi predstavitvami raznolikih dejavnikov in posledic njene legalizacije ter delne dekriminalizacije v Združenih državah Amerike pod drobnogledom preučuje konopljine vplive na širšo družbo, njene uporabnike in navsezadnje proizvajalce, ter s prstom pokaže na tri korporacijske velikane, ki pri tem igrajo ključno vlogo: industrijo tobaka, farmacije in alkohola. 

Pogostost in razširjenost uporabe konoplje v Združenih državah Amerike pa tudi drugod po svetu pridobiva nove dimenzije, kar nazorno kaže novo skovani izraz »zelena mrzlica«. Čeravno bi moralo biti vprašanje legalizacije marihuane v prvi vrsti domena javnega zdravja, je to zaradi ogromnih zaslužkov v celotni zgodbi potisnjeno v kot, podatki o njenih vplivih na zdravje posameznika pa pogosto nedorečeni in zamegljeni. 

Poglavitni cilj knjige Dimna zavesa je družbeno ozaveščanje o marihuani, ki je podkrepljeno z izsledki raziskav in dopolnjeno s paleto osebnih izkušenj uporabnikov ali njihovih bližnjih. Njeni zaključki jasno kažejo na to, da naj odločitve o regulaciji zakonodaje o marihuani in drogah nasploh oblikujejo neodvisne raziskave in natančna ter dosledna analiza podatkov, ki jih ne sme zavesti megla navideznih resnic ter korporacijskih zvijač.«