Obrazne maske kot zaščita pred covidom-19 imajo potencialno variolacijski učinek!

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v ameriških prehrambenih predelovalnih obratih, kjer so morali delavci nositi maske. Odstotek asimptomatičnih med njimi je bil celo še višji.

Vse bolj očiten postaja tudi vzorec nizke smrtnosti v državah, kjer je nošenje mask zapovedano. Ta ostaja nizka tudi potem, ko se je po odpravi kolektivne karantene pričelo dvigovati število okuženih.

To je le nekaj primerov iz veliko bolj obsežnega bazena novih podatkov in raziskav, ki dajejo slutiti, da je nošenje mask še kako koristno tudi za tiste, ki jih nosijo, in torej ni zgolj varnostni ukrep, s katerim pomagamo omejevati širjenje okužbe na bolj ogrožene.

V zapisu na raziskovalno-znanstveni platformi nejm.org sta hipotezo o potencialno variolacijskem učinku zaščitnih mask zapisala zdravnika Monica Gandhi in George W. Rutherford, na Twitterju pa je na njuno zanimivo hipotezo (ki pa jo bo žal težko že kmalu in nesporno dokazati) opozoril dr. Roman Jerala.

Neposredno hipoteze ne moremo izvesti, funkcija mask je predvsem zaščita pred okužbo. Izpostavljanje ob računanju na efekt variolacije (to je bil začetni način zaščite pri črnih kozah) je nevarno, pravo varno zaščito bo preskrbelo cepivo. Maske so na vsak način koristne.

— Roman Jerala (@rjerala) September 10, 2020

V nadaljevanju nizamo nekaj zanimivejših poudarkov iz te (zaenkrat zgolj teoretične) študije:

• Izsledki iz preteklih študij drugih respiratornih virusov so pokazali, da obrazne maske ščitijo pred okužbo tudi tega, ki masko nosi, tako da blokirajo viralnim delcem dostop do nosu in ust. Epidemiološke raziskave po svetu (še posebno v azijskih državah, ki so prav z nošenjem mask med izbruhom SARS-a leta 2003 uspele zajeziti epidemijo) so pokazale močno korelacijo med nošenjem maske in obvladovanjem pandemije.

• Zdaj že vemo, da koronavirus SARS-CoV-2 povzroča miriado kliničnih manifestacij: vse od popolne asimptomatičnosti do hude pljučnice, akutnega respiratornega sindroma in ne nazadnje tudi smrti. Nedavni virološki, epidemiološki in ekološki podatki pa vztrajno napeljujejo na hipotezo, da zaščitne maske zmanjšujejo tveganje za hujši potek bolezni med ljudmi, ki se okužijo. Tovrsten sklep se povsem sklada s teorijo o viralni patogenezi, ki pravi, da so resnejši zapleti bolezni odvisni od količine prejetega viralnega inokuluma.

• Dejstvo je, da nas maske pred virusom ne zaščitijo popolnoma, a je jasno tudi, da preprečijo velik del virusnega 'naleta', ki ga vsebujejo kapljice sline in sluzi. Zaščitne maske nas skratka ščitijo pred visoko viralnim inokulum, ki bi rezultiral v hujšo obliko bolezni, in tako povečujejo možnost, da ob potencialni okužbi razvijemo zgolj blage simptoma ali pa ostanemo zgolj asimptomatični (in zatorej pogosto sploh ne vemo, da smo zboleli ali bolezen že preboleli).

Načeloma velja, da je asimptomatično okuženih s koronavirusom okoli 40 odstotkov. Tako je pričelo veljati sredi letošnjega julija. Pa vendar zdaj že obstajajo podatki, ki kažejo, da je na mestih, kjer od vseh tam prisotnih zahtevajo obvezno nošenje mask, asimptomatičnih celo več kot 80 %. V državah, kjer večina prebivalstva disciplinirano sledi ukrepom nošenja zaščitnih mask, so že zaznali znaten premik s simptomatičnih na asimptomatične.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice