11. 6. 2020, 08:30 | Vir: STA
Kar tri četrtine anketiranih v otroštvu doživeli vsaj eno travmatično izkušnjo
Fakulteta za družbene vede in NIJZ sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu, ki je pokazala, da so tri četrtine anketiranih v otroštvu doživele vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, četrtina pa štiri ali več. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba), psihično in materialno zanemarjanje, nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša ali zapustitve, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V Sloveniji so lani prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihove povezave z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti. Kot je na spletnem srečanju povedala Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je spletna anketa zajela skoraj 5000 odraslih ljudi. To je po njenih besedah največje število sodelujočih v tovrstnih raziskavah v Evropi.
Kot je pojasnila, obremenilna izkušnja iz otroštva pomeni intenziven stres, ki traja dlje časa. Kot toksičen stres vpliva na telesno in psihično zdravje, na naša čustva in na odnose, ki jih imamo z drugimi, je dejala.
Oseba s tako izkušnjo razvije manj zdravih strategij in ima lahko slabšo samopodobo, slabši učni uspeh in posledično slabšo izobrazbo, zaradi tega pa tudi slabšo službo in živi manj kakovostno, je naštela. "Vse to se sešteva in celo multiplicira," je poudarila.
Rezultati ankete
Večina (76 odstotkov) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih navedenih v anketi, kar 27 odstotkov udeležencev raziskave pa je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.
Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni, kot so depresija, tesnobnost, obsesivno-kompulzivna motnja.
Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, kot so glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd.
Ker gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru, trdijo na NIJZ.
"Zelo smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov, družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja do preoblikovanja relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam," so še zapisali.
Dostopno in brezplačno zdravljenje
Nujno je zgodnje vzpostavljanje pristopov za zgodnje prepoznavanje obremenilnih izkušenj iz otroštva, so pozvali na spletnem srečanju. Prav tako je po njihovi oceni nujno vzpostaviti zakonodajni okvir za omenjeno preoblikovanja relevantnih organizacij ter neprekinjeno izvajati obstoječe in razvijati nove programe za krepitev čustvenih in socialnih veščin. Prav tako je treba vzpostaviti sistem dostopnega in brezplačnega zdravljenja in pomoči osebam s težavami zaradi obremenilne izkušnje, so menili.
V raziskavi je sodelovalo 4939 oseb, njihova povprečna starost je bila 47 let. Od udeležencev ima 43,9 odstotka največ poklicno izobrazbo, 31 odstotkov strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25 odstotkov višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.
Raziskavo sta financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost in ministrstvo za zdravje.
