Odpornost bakterij na antibiotike postaja vse večji problem za javno zdravje!

Odpornost proti antibiotikom je sposobnost bakterij, da se borijo proti delovanju enega ali več antibiotikov. Nekatere bakterije so naravno odporne na določene antibiotike, nekatere pa lahko postanejo odporne zaradi genetskih sprememb, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Odporne bakterije kljub prisotnosti antibiotikov preživijo ter se še naprej razmnožujejo in širijo, kar podaljša zdravljenje ali lahko celo povzroči smrt. "Okužbe, ki jih povzročajo take bakterije, lahko zahtevajo intenzivnejše zdravljenje ter zdravljenje z drugačnimi in dražjimi antibiotiki, ki imajo lahko resnejše neželene učinke. Lahko se širijo in povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki niso jemale antibiotikov," so opozorili.

Ne uporabljajmo jih po nepotrebnem

Nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje pospešuje čezmerna in neustrezna raba antibiotikov. O neustrezni rabi antibiotikov govorimo, kadar jih jemljemo z napačnim namenom ali nepravilno.

Antibiotike uporabljamo po nepotrebnem, kadar jih npr. jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti.

Bolnikom na NIJZ zato svetujejo natančno upoštevanje zdravnikovih navodil, zdravnikom pa predpisovanje antibiotikov z ozkim spektrom delovanja, ki je specifično za posamezno okužbo, če je to mogoče.

"Za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov smo odgovorni vsi. Odgovorna raba antibiotikov lahko pomaga zaustaviti širjenje odpornih bakterij in ohraniti učinkovitost antibiotikov za uporabo prihodnjim generacijam," so ob tem poudarili.

Bakterije lahko odpornost razvijejo tudi zaradi izpustov protimikrobnih zdravil in odpornih bakterij v okolje ter nekaterih drugih nevarnih snovi, ki lahko povzročajo odpornost. Kemikalije, ki povzročajo odpornost mikrobov, se v okolju znajdejo zaradi neustreznega ravnanja z odpadnimi zdravili, izločkov ljudi in živali, ki so bili zdravljeni s protimikrobnimi zdravili, industrijske odpadne vode in gnojenja kmetijskih površin z živinskimi gnojili.

Ker odpornost narašča, v zadnjih letih pa je bilo razvitih in danih v promet le malo novih antibiotikov, predstavlja problem odpornosti proti antibiotikom veliko grožnjo za javno zdravje, opozarjajo na NIJZ. Brez učinkovitih antibiotikov bi se vrnili v obdobje, ko še niso poznali antibiotikov. Tako ne bi bili več mogoči zdravstveni postopki, kot so presaditve organov in kemoterapija.

Slovenija v vrhu EU po nizki porabi antibiotikov

Odpornost proti antibiotikom je čedalje večji problem za javno zdravje tudi v evropskih bolnišnicah. V državah EU je mikrobna odpornost neposredni vzrok za najmanj 25.000 smrtnih primerov letno ter za 1,5 milijarde evrov dodatnih stroškov za zdravstveno varstvo in izgube produktivnosti. Če se trendi ne spremenijo, bo do leta 2050 število smrti lahko naraslo na 10 milijonov in preseglo skupno letno število smrti zaradi raka in prometnih nesreč, je razvidno iz državne strategije za obvladovanje odpornosti mikrobov do leta 2024, ki jo je pred kratkim sprejela slovenska vlada.

Odpornost najpogostejših bakterij v Sloveniji je sicer v evropskem povprečju, kažejo podatki Evropske mreže za nadzor odpornosti mikrobov, ki je na podlagi podatkov iz leta 2015 ocenila, da pri nas letno umre 96 bolnikov, 2280 pa jih zboli za okužbo z odpornimi bakterijami. Večina okužb nastane v bolnišnicah ali drugih zdravstvenih ustanovah.

Po podatkih iz leta 2016 je Slovenija med prvimi šestimi državami Evropske unije in držav evropskega gospodarskega prostora, ki porabijo najmanj ambulantno predpisanih antibiotikov. Za zdravljenje tako ljudi kot živali je antibiotike pri nas mogoče dobiti le kot zdravilo na recept pri zdravniku ali veterinarju.

pripravila Sanja Gornjec