Nedavno poročilo OECD je pokazalo, da Slovenci povprečno živimo dlje kot drugi. Prav tako pa radi posegamo po tobačnih izdelkih in alkoholu.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na podlagi nedavnih podatkih objavil poročilo Health on a Glance, v katerem ocenjuje javno zdravje držav, ki so članice OECD. Med njimi se tako nahaja tudi Slovenija, ki je bila leta 2010 sprejeta za polnopravno članico omenjene organizacije. OECD je sicer organizacija razvitih držav, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije in svobode trga. Primerjava med državami je narejena na podlagi različnih področij, kot so digitalno zdravje, zdravstveno stanje, dejavniki tveganja ter tudi možnosti dostopa do zdravstvene oskrbe.
In kako se je odrezala Slovenija?
Na področju zdravstvenega stanja se je Slovenija v 47 % kazalnikih odrezala bolje kot preostale članice OECD. Povprečna življenjska doba v Sloveniji je 80,7 leta, kar je 0,4 leta več od povprečja.
8,3 % oseb je svoje zdravstveno stanje opisalo kot slabo ali zelo slabo, povprečje OECD pa se giba pri 7,9 %. Smrtnost, ki jo je mogoče preprečiti, je v Sloveniji 164 na 100.000 smrti, kar je v bližini povprečja, ki znaša 158.
Pri dejavnikih tveganja Slovenija odstopa od povprečja preostalih držav. Kot kažejo podatki, Slovenci še vedno radi posegamo po tobačnih izdelkih, saj kar 17,4 % prebivalcev kadi, kar je za 1,4 % več od povprečja OECD.
Prav tako neradi zavrnemo kozarček alkohola, saj Slovenci povprečno spijemo 10,6 litra na prebivalca v primerjavi z 8,6 litra, ki je povprečje. Tudi ozračje v Sloveniji ni ravno najboljše, saj je zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji umrlo 39,6 oseb na 100.000 prebivalcev (povprečje je 28,9).
Prekomerna teža je tudi eno izmed zdravstvenih tveganj, ki izstopa v Sloveniji, saj je prekomernih 19,4 % oseb, povprečje pa znaša 18,4.
Spodnji grafi prikazujejo izbrane kazalnike iz poročila Health on a Glance, kjer uspešnost Slovenije močno odstopa od povprečja.
Kako pa kaže z dostopom do zdravniške oskrbe?
Vsekakor smo v Sloveniji priča vsakodnevnim težavam v zdravstveni oskrbi, zaradi česar so mnogi prebivalci nejevoljni. A nekateri podatki poročila kažejo malo drugačno zgodbo, saj naj bi bilo kar 68 % ljudi zadovoljnih z dostopom do primerne zdravstvene oskrbe, povprečje znaša le en odstotek manj. Prav tako Slovenci manj plačujemo za zasebne zdravstvene storitve, med izdatki za zdravje gre le 13 % za zasebne storitve, kar je manj od povprečja, ki znaša 18 %.
4,7 % prebivalstva pa je poročala, da ni bilo primerno poskrbljeno za njihovo zdravje, ta odstotek je precej višji od povprečnega, ki znaša 2,3 %.
Pri kakovosti zdravstvene oskrbe se je Slovenija odrezala bolje od povprečja na 63 % vseh indikatorjev. Na področju akutne oskrbe dnevna smrtnost po kapi znaša 12,1 %, povprečje pa je 7,8 %. Pri osnovni zdravstveni oskrbi je bilo v Sloveniji 367 sprejemov na 100.000 prebivalcev, ki niso potrebovali bolnišnične oskrbe. To je manj od povprečja OECD, ki znaša 463. Obenem zdravstveno osebje v Sloveniji predpisuje manj antibiotikov kot v preostalih državah. Pri preventivni oskrbi smo se tudi izkazali, saj je bilo za raka dojk pregledanih 77 % žensk, medtem ko povprečje znaša 55 %.
Da je v Sloveniji hudo pomanjkanje zdravniškega osebja, potrjujejo tudi podatki OECD. Na 1000 prebivalcev so namreč 3,3 zdravniki (povprečje 3,7) ter 10,5 medicinskih sester oziroma bratov. Na 1000 prebivalcev ima Slovenija 4,3 bolnišničnih postelj, kar je enako povprečju.
Poročilo vsekakor nakazuje na dejstvo, da je na področju zdravja v Sloveniji še prostor za izboljšave.
https://www.metropolitan.si/zdravje/movember-zdravje-moskih-ozavescanje/
