Slabšo novico kot sporočimo, več ljudem bomo ustregli. Jih celo osrečili. Prehodno se bodo počutili bolje. To za Slovenijo gotovo drži, že od prve sosedove crknjene (poginule) krave dalje. To so prepoznali slovenski (pa tudi tuji) mediji, ki tekmujejo pri nevdržni gostoti slabega.
Eni monotono, drugi s strastjo, vsi pa zadnje čase sporočajo večinoma le slabe novice.
»Imamo preko tisoč okuženih, na intenzivni negi leži ogromno pacientov, na respiratorju so tudi mlajše osebe, število mrtvih ne pojenja... Pojavil se je nov še bolj nevaren sev virusa, ki bo podaljšal pandemijo in lahko rečemo, da vstopamo v tretji val... Pa poglejmo še potresno varnost, tu je napoved izredno slaba, zlasti za Ljubljano, veliko hiš je slabo zgrajenih in se bodo porušile, predvideva se tudi veliko smrtnih žrtev (za strah pokažejo nekaj naključnih blokov) ...VREME: v naslednjih dneh se bo ohladilo in pripravite dežnike, ŠPORT: naši rokometaši so se zastrupili s hrano in odhajajo domov bolni in poraženi....«
V zgolj eni informativni oddaji!
Nato udarijo še novodobni snajperisti, ostrostrelci brez imen in obrazov, ki na osnovi teh novic sejejo strah, gnev, blatijo, napadajo, teoretizirajo in pametujejo v imenu ali pod krinko svobode, t.i. spletni komentatorji.
Vem, da ne moremo napovedati lepega vremena, če bo v resnici deževalo in se ohladilo, prepričan pa sem, da ni nujno, da kar tekmujemo, kdo bo povedal največ slabih novic na enoto časa.
Ne predstavljam si, da bi v svoji ambulanti gojil tak slog komunikacije.
Povedati je potrebno realno in kolikor je mogoče pozitivno
Bolnico z rakom dojke čaka cela vrsta neugodnosti, terapevtskih postopkov, bolečine, slabosti in bruhanja, izpadanje las, obdobje strahu, brazgotin, krvi, slabega počutja, družinskih nesoglasij, omejitev družabnega življenja, dolgotrajen bolniški stalež z nižjimi prihodki, omejena ustvarjalnost, odpovedan dopust...., možni zapleti, napredovanje bolezni, zasevki, prenos spremenjenih BRCA 1 in 2 genov na potomke...
Si zamišljate, da bi zdravniki tekmovali v tem, kdo bo povedal več negativnih novic na enoto časa. Dramatično, celo zaneseno... »...gospa bolelo bo, bruhali boste in nenazadnje, tu so zasevki, trpeli boste vi in vsi vaši družinski člani, ki vas imajo radi... in ne pozabite, če ste zboleli za rakom dojk, to ne pomeni, da ne boste tudi za rakom pljuč, jajčnika ali kožnim rakom, pa ogrožene so lahko tudi vaša sestra in obe hčerki in veliko partnerjev se med zdravljenjem tudi loči in ločitev ni prav lahka stvar...«. (Vse te trditve so žal resnične).
Potem pa bi jo ob odhodu skozi ambulanto na hodniku čakali še zamaskirani, kvazi strokovnjaki, ambulantni komentatorji , z najrazličnejšimi teorijami zarot, lažmi, .....snajperisti z neokrnjeno svobodo govora. Govora, ki boli in škoduje zdravju, ki izkrivlja.
Tudi v slabi novici lahko najdemo pozitivno vsebino
Kot zdravnik se trudim, da v vsakem postopku in v vsaki težavi poiščem pozitivne in hkrati realne informacije, da prinesem mir, pridobim zaupanje, ohranim upanje.
Kemoterapija, je sistemsko zdravljenje, ki bo povzročilo slabost in izpadanje las, toda kemoterapija je razdeljena na cikle, kemoterapija je prehodna, prinesla bo nova spoznanja, tudi nepričakovane pozitivne odzive ljudi, prepoznali boste zmogljivost svojega telesa, spoznali se boste v drugačni luči, se videli v drugačni podobi, brez las ali z različno lasuljo in nenazadnje, kemoterapija ima svoj namen, ozdravitev. Kemoterapija je nekaj tistih »zateženih« slabih dni, megle, mraza, mrcinjenje dežja, ki pa vedno minejo in ostanejo le kot bled spomin. Trenutno je kemoterapija pravi izbor, nujna na poti ozdravitve...
Ker to govorim na osnovi teoretičnega znanja brez lastne izkušnje, vedno svetujem tudi obisk prostovoljk, bolnic Europe donne, ki to izkušnjože imajo, za še bolj preverjeno informacijo, za pomoč iz prve roke. Bolnic, ki jih je kemoterapija prehodno oslabila, a jim hkrati obogatila življenje in pogled na svet.
Resnično to ni dobra novica, pa vendar odkrili smo zasevek, nekaj nevarnih celic, ki so se na srečo ustavile v prvi bezgavki. Eni sami. Lahko smo veseli in srečni, saj smo bezgavko odstranili in zasevek odkrili še preden so se maligne celice razširile po telesu. To je trenutek za veselje in ne žalost.
Ko se zdi, da je izgubljeno vse, stopimo skupaj
Pred vami je naporno in težko obdobje, preizkušnja, izziv. Priložnost za vas, partnerja, družino, prijatelje, delodajalca. Priložnost za pogum, preudarnost, sočutje. Nekaj mesecev boste morali biti v prvem planu vaše družine. Pa vendar lahko smo srečni, da imamo v Sloveniji skupino dobro povezanih strokovnjakov, vsak obvlada svoje področje, vsi so se šolali več desetletij, pridobivali specialna znanja doma in v tujini in so predani svojemu delu. Oni bodo skrbeli za vas. Na različnih konzilijih bodo soočili svoja mnenja, znanja in veščine in vam predlagali različne možnosti, ki jih ponuja sodobna medicina. Dokler poznamo rešitve, pa naj bodo še tako kompleksne, ni prostora za obup in predajo. Skupaj zmoremo. Na vseh področjih. V športu, gospodarstvu, gledališču... Kot že otrokom sporoča mojster Miha, »Bomo zmogli? Bomo, JA.«
In tako drage bralke in bralci, vsaka osma ženska v razvitem svetu pozna vsaj delček te zgodbe, ker zboli za rakom dojk. Ko vas bodo dan za dnem ustrahovali z vsemi negativnimi zgodbami tega sveta, se zavedajte, da ste neskončno bogati, da ste zdravi, da ste.
Empatija naj bo vrlina na vseh področjih
Tudi uredniško delo bi v sodobnem in težkem času moralo biti empatično, uravnoteženo, z izbranimi in preverjenimi, dobrimi in slabimi novicami, z realnim optimizmom. Kot konstruktivna kritika, ki pove, kaj je dobro in kaj bi bilo lahko še boljše, pa tudi, kako priti do boljših rešitev. Kako izboljšati, kako popraviti, kako napredovati... Podobno kot konziliji v medicini, multidisciplinarno, povezovalno. Ne zgolj »pro et contra«. Vsi vemo, da je kozarec lahko na pol poln ali prazen, trenutno pa se zdi, kot da je kozarec razbit, vode pa kljub ustavni pravici sploh ni. In vsi se na vsakem trenutku in povsod prepirajo okoli črepin.
Dokler bo le slaba novica dobra novica, bom med manjšim posegom v lokalni anesteziji še naprej na vprašanje: »Vas boli?« dobil odgovor:« Ne, ŠE.«, saj vsi v vsem pričakujejo zgolj in vedno tudi nekaj slabega. Bolečino, žrtvovanje, poraz. To je priučeno, programirano.
Svoboda govora, svoboda izražanja, to je naša osnovna pravica!
Svoboda je, vse dokler ni na račun drugih ljudi, na račun zdravja ljudi. Tudi neprestano in neuravnoteženo sporočanje slabih novic vpliva na zdravje ljudi, na število samomorov, na nasilje v družini, ločitve, psihično stanje mladih in otrok... Zato bi bilo potrebno količino slabih novic na enoto časa omejiti. Ko govorimo o Covidu, prihranimo vsaj novice o potencialni nevarnosti potresa. In ko govorimo o dežju, ne pozabimo povedati, da je to čista, pitna voda, ki brezplačno pada iz neba. Ne pozabimo povedati, da se je zaradi covida bistveno zmanjšalo število obolelih in umrlih zaradi gripe, da se bodo rokometaši pozdravili in nas znova razseljevali kot zadnjih 12 minut leta 2017 na svetovnem prvenstvu, ko smo premagali Hrvaško in se vrnili z medaljo. Ne pozabimo, da so trenutno tla mirna in da je jutri nov dan, dan priložnosti (tudi) za dobre novice.
In prosim Vas, če slabih novic zmanjka doma, ne iščimo jih v Bangladešu ali Kamčatki....Ne trošimo svojega dragocenega časa za smetenje, sporočanje zaradi sporočanja, za navlako v obliki nepregledne množice negativnih, lažnih novic in spinov.
Ob vsakem zapisu pomislimo na grškega vojaka Filipida, ki je brez prestanka pretekel pot od Maratona do Aten in se žrtvoval za pomembno novico o zmagi grške vojske nad Perzijci. Pomislimo na vse bralce, poslušalce, gledalce in njihove družine. Sporočajmo samo tiste novice, ki bi bile vredne 42 kilometrskega teka ali hoje od Maratona do Aten, drugače bomo vse bolj žalostni, prestrašeni in obupani in vedno bolj neumni pred zasloni vedno bolj pametnih naprav.
Prekinimo nevdržno gostoto slabega.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji
