Onesnažen zrak človekovo življenje v povprečju skrajša za tri leta

Če bi odpravili toksično mešanico molekul in delcev, škodljivih za pljuča, ki so posledica kurjenja nafte, plina in premoga, bi se pričakovana življenjska doba podaljšala za celo leto, so zapisali v študiji.

"Onesnaženost zraka predstavlja večje tveganje za javno zdravje kot kajenje. Večinoma bi se mu lahko izognili z zamenjavo fosilnih goriv s čistimi obnovljivimi viri energije," je za AFP dejal glavni avtor študije Jos Lelieveld z Inštituta Max Planck za kemijo v Mainzu.

V primerjavi z drugimi vzroki za prezgodnjo smrt onesnaženost zraka ubije devetnajstkrat več ljudi letno kot malarija, devetkrat več kot HIV/AIDS in trikrat več kot alkohol, še ugotavlja študija.

Med vzroki smrti, ki so povezani z onesnaženjem zraka, bolezni srca in ožilja ter kap predstavljajo skoraj polovico vseh smrti, bolezni pljuč in nenalezljive bolezni, kot so diabetes in visok krvni tlak, pa večino ostalih smrti. Le šest odstotkov teh smrti predstavlja rak pljuč.

Ocena 8,8 milijona prezgodnjih smrti letno na svetovni ravni je sicer za polovico višja od ocene Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ocena 2,8 milijona prezgodnjih smrti za Kitajsko pa za dvainpolkrat višja.

Lelieveld poudarja, da je bil vpliv onesnaženega zraka na srčnožilne bolezni in na nenalezljive bolezni doslej zelo podcenjen; zaradi večjega oksidacijskega stresa namreč poškoduje žile, kar vodi do višjega krvnega tlaka, diabetesa, kapi in srčnih obolenj.

Ekipa znanstvenikov z Inštituta Max Planck za kemijo in Univerzitetnega kliničnega centra v Mainzu je lani objavila podobno študijo za Evropo, ki je ugotovila, da zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažen zrak, letno prezgodaj umre skoraj 800.000 Evropejcev, onesnaženje zraka pa skrajša njihovo življenje za več kot dve leti.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc