Onesnažen zrak v Sloveniji: že ena ura izpostavljenosti vpliva na možgane

Kakovost zraka neposredno vpliva na naše zdravje – in najnovejše raziskave dokazujejo, da so posledice še hujše, kot smo si predstavljali.

Ko boste naslednjič obtičali v prometu in vdihavali izpušne pline ali hodili mimo gradbišča, kjer v zraku lebdi prah, se boste morda zamislili nad tem, kako lahko ti delci že po nekaj urah vplivajo na delovanje vaših možganov. Nova britanska raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, prinaša skrb vzbujajoče ugotovitve o vplivu onesnaženega zraka na delovanje možganov.

Že ena ura dihanja onesnaženega zraka vpliva na vaše možgane za več ur

Raziskava je pokazala, da lahko že 60 minut vdihavanja zraka, onesnaženega z delci PM2.5, zmanjša sposobnost selektivne pozornosti in prepoznavanja čustev pri drugih ljudeh. To pomeni, da zmanjša vašo sposobnost, da se osredotočite na naloge in se vedete na družbeno sprejemljiv način.

To pomeni, da ima lahko kratkotrajna izpostavljenost trdnim delcem takojšnje negativne učinke na kognitivne funkcije, ki so ključne za vsakodnevne dejavnosti. Že ena ura dihanja onesnaženega zraka vpliva na miselne sposobnosti za več ur. "Naša raziskava dokazuje, da ima lahko že kratkotrajna izpostavljenost trdnim delcem takojšnje negativne učinke na možganske funkcije, ki so bistvene za vsakodnevne dejavnosti," je povedal soavtor raziskave Thomas Faherty z Univerze v Birminghamu.

Zakaj ste srečali svojega partnerja? Numerologija razkriva skriti namen

Raziskovalci so v poskusu 26 odraslih oseb izpostavili različnim stopnjam onesnaženosti, primerljivi s tistimi, ki jih ljudje pogosto doživljajo v mestih, vključno s slovenskimi urbanimi središči. Koncentracije delcev PM2.5 so dosegle 28,54 mikrograma na kubični meter. To so umetno ustvarili s prižiganjem sveč.

Rezultati so pokazali znatno zmanjšano sposobnost selektivne pozornosti in prepoznavanja čustev, medtem ko delovni spomin – vsaj pri kratkotrajni izpostavljenosti – ni bil prizadet. Ugotovili so, da je do kognitivnih motenj prišlo ne glede na to, ali so udeleženci dihali skozi nos ali usta. Raziskovalci domnevajo, da je razlog za te učinke vnetje, ki ga povzroči onesnaženje, piše Study Finds.

Pereča težava tudi v Sloveniji

Slovenija se v zadnjih dneh sooča z izjemno onesnaženostjo zraka, pri čemer so na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) izdali več opozoril glede preseganja dnevnih mejnih vrednosti trdnih delcev PM10, smo poročali. Onesnažen zrak v nižinah je posledica povečanih izpustov in vremenskih razmer, ki preprečujejo razpršitev onesnaževal.

onesnažen zrak onesnaževanje dihanje zdravje

Tudi v Sloveniji je zadnje dni zrak zelo slab, NIJZ opozarja, da omejimo aktivnosti na prostem in prezračujemo prostore ob času, ko je onesnaženost najnižja.

Profimedia

Po podatkih Arso so bile mejne vrednosti delcev PM10 presežene na več merilnih mestih po državi. Najbolj onesnažena mesta so Kranj (84 mikrogramov na kubični meter), Zagorje (76), Ljubljana Vič (73), Ljubljana Bežigrad (72) in Trbovlje (70). Izmerjene vrednosti PM10 v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Hrastniku in Novem mestu so prav tako presegale dovoljene meje.

Celje – primer mesta, kjer se onesnaženost sicer zmanjšuje, a težave ostajajo

Celje se že vrsto let sooča s težavami zaradi onesnaženega zraka, ki ga povzročajo industrija, promet in individualna kurišča. Kljub temu, da občina poudarja izboljšanje kakovosti zraka, okoljevarstveniki opozarjajo, da so razmere še vedno slabe. Merilne postaje ARSO kažejo preseganje mejnih vrednosti delcev PM10 predvsem v zimskem obdobju, kar je posledica kombinacije prometa, kurjenja in neugodnih vremenskih pogojev.

Predstavnik Celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar opozarja, da meritve niso verodostojne, saj so postaje prestavili na manj obremenjena območja, kar daje lažen vtis izboljšanja stanja, smo poročali. "Verodostojne meritve ARSO v Bukovžlaku so dokazale najslabše stanje v Sloveniji pri onesnaženju z delci PM10, zato si tam ne upajo več meriti onesnaženja," je opozoril.

Kaj lahko storimo?

Raziskava britanskih znanstvenikov dokazuje, da že kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva na naše možganske funkcije. Glede na visoke ravni onesnaženja v slovenskih mestih je pomembno, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje omejevanje fizičnih aktivnosti na prostem, še posebej ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši in kronični bolniki. Prav tako priporoča prezračevanje prostorov ob času, ko je onesnaženost najnižja, in uporabo visoko učinkovitih HEPA filtrov v prezračevalnih sistemih.