V izjavi za javnost so strokovnjaki spregovorili o prvem potrjenem primeru okužbe z opičjimi kozami v Sloveniji.
Pred mikrofon so stopili Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Tatjana Avšič-Županc, vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in Mojca Gobec, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje.
Epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pred dnevi dejala, da razlogov za skrb ni, ker ne gre za virus, ki bi se z lahkoto širil.
Kako je prišlo do okužbe?
V Sloveniji je bil prvi primer z okužbo potrjen pri starejšemu moškemu, ki se je vrnil iz potovanja po Kanarskih otokih, kar je v izjavi potrdil tudi Fafangel. "Najpomembneje je izpostaviti, da je njegovo zdravstveno stanje dobro," je pojasnil.
Kasneje je Avšič-Županc povedala, da je zdravnik sprva sumil na sorodno bolezen noric.
Klinično lažji potek ima vzhodnoafriška različica, ki naj bi bila tudi ta, ki jo je moški pripeljal v Slovenijo. To pomeni, da je epidemiološko bolezen lažje obvladljiva.
Pri tem je poudaril, da gre za uvožen primer in potrdil informacije N1, "oseba je v času inkubacije potovala po Kanarskih otokih."
Pred inkubacijsko dobo nismo kužni. "Prenašate, ko imate znake," je poudaril Fafangel in dodal, "da ne gre karantensko bolezen".
Epidemiološki pristop k obravnavi okužbe v Sloveniji
"S kolegi iz klinike smo izvedli iskanje stikov," je pojasnil Fafangel in še dodal, da se bolezen prenaša s tesnimi stiki. Pri tem je potrdil, da je način pristopa k soočanju z boleznijo enak, kot ostala epidemiološka dela. Po njegovih besedah so pri navedenem primeru v Sloveniji obvestili potencialne stike: "Iskali smo jih tudi za nazaj, s čimer se trudimo omejiti širjenje okužbe po Sloveniji."
Pri tem poudarja, da je ključno vzpostavljanje "verige prenosov."
View this post on Instagram
Kakšna je praksa soočanja z okužbo v primerjavi s koronavirusom?
Fafangel je poudaril, da so v času koronavirusa skušali okužbe s covid-19 omiliti z omejevanjem tesnih stikov in s tem preprečiti njegovo širjenje, a v tem primeru opičjih koz "ustavljamo prenose," je poudaril.
"Pričakujemo, da nam bo uspelo prenose ustaviti tako, kot je to uspelo drugim evropskim državam."
Pri tem je še opozoril, da trenutno tudi sami vzpostavljajo verigo prenosov omenjenega obolelega, a verjame, da bo nadaljnje okužbe zdravnikom uspelo omejiti.
View this post on Instagram
"Ob pojavu izpuščajev na genitalnih območjih in možni vročini poskrbite za primerno oskrbo," je še dodal Fafangel. In opozoril, da ne gre za spolno prenosljivo bolezen, temveč je prenos okužbe omogočen s tovrstnim tesnim stikom.
Opozorili so tudi, na kaj morate biti še posebej pozorni
Virus je lahko nevaren za nosečnice, "kot je to za vsako bolezen," je poudarila Lejko Zupančeva. Opozorila je tudi na tesne stike z majhnimi otroki, ob možni okužbi pa je priporočeno tudi izogibanje stikov z malimi živalmi, predvsem z glodalci, saj se lahko okužba prenese tudi na njih.
Sum na opičje koze v Sloveniji POTRJEN: kako je bolezen prišla do nas?
Kako se prenaša bolezen opičjih koz?
Opičje koze se lahko prenašajo kapljično, če pride do vdiha večjih kapljičnih delcev. Kot smo o tem že pisali, se lahko prenašajo tudi s kožnimi ranami okuženega ali preko materialov, ki so bili v stiku z njegovo kožo.
WHO navaja, da inkubacijska doba traja od pet do 21 dni.
Prvi primer opičjih koz je bil pri človeku potrjen leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Lani so en primer zabeležili tudi v Angliji.
Katera žival prenaša virus zaenkrat še ni jasno, verjetno pa je to eden od glodavcev, zaradi česar WHO navaja stik z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi kot faktor tveganja okužbe.
Zaščito lahko ponudi tudi cepivo proti črnim kozam - je pri nas že dostopno?
Pred kratkim odobreno cepivo je širši javnosti še nedostopno. Po mnenju strokovnjakov lahko pred okužbo zaščiti tudi cepivo proti črnim kozam, o čemer smo že pisali. V Sloveniji so se s tem cepivom sicer cepili v 80. letih.
Po ocenah strokovnjakov so tisti, ki so bili cepljeni proti črnim kozam – večinoma starejši od 50 let – vsaj delno zaščiteni.
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin
