Občutek osamljenosti se lahko med prazniki še poveča: kaj lahko storimo zase?

Praznični čas je kot nalašč za preživljanje časa z najbližjimi, bodisi z družinskimi člani bodisi s prijatelji. A mnogo je tudi takih, ki bodo iz različnih razlogov med prazniki sami. Pri nekom drugem lahko ravno v prazničnem času na plano pridejo kakšne druge stiske, od žalosti do občutka praznine. Zato je prav, da že vnaprej razmislimo, kaj lahko storimo sami za boljše počutje v prihajajočih dneh.

Srčne želje za stare prijatelje

Stara prijateljstva nikoli čisto ne zbledijo. Zato lahko praznične dni izkoristimo za to, da z nekom ponovno navežemo stik. Čas in življenjska naglica sta nas morda fizično ločila od nekoč dragih nam ljudi. A ne prepustimo se pesimizmu - kljub temu, da smo šli po različnih poteh, je večina ljudi vesela, ko se jih spomnimo.

Prijateljem, ki jih že dolgo nismo videli ali se slišali z njimi, lahko napišemo božično voščilnico, morda so celo na Facebooku ali pa je njihov naslov še vedno v našem imeniku.

Tudi kak telefonski ali Skype klic nam lahko dobro dene. Kajti nič lepšega ni, kot z nekom po dolgem času pošteno poklepetati. 

Prijeten občutek v domu

Četudi bomo morda med prazniki sami in ne pričakujemo nobenih obiskov, se lahko vseeno podvizamo in praznično okrasimo dom. Zase je to še kako vredno narediti. Lahko si prižgemo dišečo svečko, postavimo božično zvezdo in okitimo smrečico. Tudi kakšno darilce lahko sami sebi podarimo.

Kasneje si lahko privoščimo dobro večerjo, dišečo kopel in kakšno filmsko klasiko.

Priložnost za ustvarjalno delo

Med letom nam pogosto zmanjkuje časa za kreativnost in ustvarjanje. A prihajajoče praznike, ko se vse nekoliko umiri, lahko izkoristimo za ročne spretnosti. Ne, te niso samo za otroke. Tudi odrasli lahko v njih neizmerno uživamo in ob njih resnično pozabimo na vse.

Osamljenost je treba sprejeti in jo osmisliti. Denimo tako, da jo vzamemo kot čas in prostor za razmislek in za ustvarjalno delo. 

Misli nam bodo ob ustvarjanju odplavale in lažje se bomo povezali s svojim notranjim, bolj zadovoljnim jazom. 

Nadihajmo se svežega zraka

Na praznični dan se lahko odpravimo na krajši ali daljši sprehod na svežem zraku, morda celo na izlet v naravo. Marsikatero pohodniško društvo pri nas organizira skupinske pohode z baklami ali lučkami na bližnji vrh na božični dan.

Samo hiter prelet po Facebooku nam razkrije kopico tovrstnih pohodov, na katere so vabljeni vsi zainteresirani. Konjeniški svet zabave denimo tudi letos vabi na tradicionalni božični pohod, prav tako Turistično društvo Tuhinjska dolina. Tudi sprehod ali vožnja z vzpenjačo na Ljubljanski grad, kjer se lahko visoko na mestom udeležimo polnočnice, zveni kot nekaj, kar nam lahko popravi počutje.

Nasvet psihologinje

"Gibanje v naravi sprošča in omogoča, da ima sonce svoj antidepresivni učinek.Tudi pogovarjati se je lažje, če smo v gibanju," pravi psihiatrinja prof. dr. Vesna Švab iz Interdisciplinarne skupine za mrežo služb za duševno zdravje odraslih, ki deluje pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja. Hkrati je športna dejavnost smiselna dejavnost, ki ima neki cilj, kar krepi motivacijo.

"Če se odpravim na Šmarno goro, želim morda na vrhu popiti kavo ali pa izboljšati kondicijo. Pa še nekaj – pri tej dejavnosti smo vsi enaki, in bolni in zdravi. Možnost krepitve psihične in fizične moči z gibanjem namreč ni omejena le na zdrave, telesno pripravljene, uspešne ljudi."

Kot poudarja dr. Švabova, občutek osamljenosti zahteva predvsem povezovanje z drugimi ljudmi in ne, kot se vedno znova poskuša dopovedati, umik v svoj svet. "Dobro je, če lahko v času, ko nimamo veliko obveznosti, opravimo obiske k ljudem."

Znana slovenska psihologija še dodaja, da so za tiste med nami, ki to zmorejo, dobre rešitve lahko prostovoljno delo, pomoč ali obisk pri drugem osamljenem sočloveku. "Pomagati z in v majhnih stvareh ljudem, ki imajo manj kot mi sami, nam prinese dobre občutke. In to je pomembno."

Ljudje so lahko tudi prijazni

Iskanje pomoči želi spodbuditi tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je letos začel kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Na spletni strani omenjene kampanje so v predprazničnem času pripravili tudi adventni koledar, s katerim vsak dan vabijo, da naredimo nekaj koristnega in lepega zase ali za svoje bližnje, in tako polepšamo dneve sebi in drugim vse do novega leta.

"Poskrbite za lastno dobro počutje, počnite stvari, ki vas veselijo, in podarite svoj čas tistim, za katere veste, da jim bo pomenil več kot karkoli drugega."

Ob vsem tem nikar ne pozabimo, da je pogovor zlata vreden. O svojih občutkih se lahko tudi s kom pogovorimo. Pomoč za premagovanje najtežje stiske so lahko tudi različni telefoni za pomoč (kontaktne številke so navedene spodaj), kjer strokovno usposobljena oseba pomaga do čustvene razbremenitve.

Če pa stiska in osamljenost vztrajata predolgo, je mogoče čas, da razmislimo o strokovni pomoči.

Telefoni in drugi kontakti za pomoč v stiski

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

• #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
• Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
• NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si
• Na spletni strani  Nisi okej? Povej naprej so rubriko "Kam po pomoč?" obogatili z novo interaktivno aplikacijo, ki vodi po poteh iskanja ustrezne pomoči in podpore v primeru duševne stiske, med drugim tudi "Kako in kje lahko najdem pomoč?"

Svetovalnice v mreži psiholoških svetovalnic:

• Svetovalnice v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org 
• Svetovalnici v Celju in Laškem; naročanje po telefonu 031 778 772 ali e-pošti svetovalnica@nijz.si

In za konec še to ...

Najhujša depresija ni takrat, ko jočemo, temveč takrat, ko ničesar več ne občutimo, ko nimamo več moči in ko se ničesar več ne razveselimo. Ravno pomanjkanje veselja spada med glavna diagnostična merila, pravijo psihologi.

Dobro se je zavedati, da je za nekoga lahko največje veselje prav naša pozornost in čas, ki jim ga posvetimo. Zato obiščite tiste, za katere veste, da so osamljeni in jim podarite nekaj svojega časa. Pokličite jih, če je le mogoče, jih povabite tudi na kakšen dogodek.

Zakaj ljudje z veliko dušo tako trpijo: ste tudi vi človek, katerega srce je sposobno sprejeti več žalosti in veselja kot drugi?

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj