Covid-19 je močno udaril tudi ljudi z rakom, zato je boj proti tej bolezni pomembnejši kot kdaj koli. Ocenjuje se, da med pandemijo v Evropi niso izvedli 100 milijonov preventivnih pregledov, je ob svetovnem dnevu boja proti raku izpostavila evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides v pogovoru s skupino bruseljskih medijev, tudi STA.
Najbolj sveži celoviti statistični podatki so razpoložljivi za leto 2020, ko so v EU z rakom diagnosticirali več kot 2,7 milijona ljudi. 1,3 milijona pa jih je zaradi te bolezni umrlo, od tega več kot pol milijona žensk in več kot 2000 mladih.
"To je resnično ogromna številka. Več življenj smo izgubili zaradi raka kot zaradi covida od začetka pandemije," je izpostavila komisarka in pozvala k odločnemu boju proti tej bolezni. Število novih primerov naj bi se namreč do leta 2040 povečalo za 18 odstotkov, s čimer bi postal rak najpogostejši vzrok smrti v EU.
V komisiji si po njenih besedah kljub covidu niso prenehali prizadevati za uresničevanje načrta za boj proti raku, ki naj bi izboljšal preprečevanje, odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje ter tudi kakovost življenja vseh, ki se spoprijemajo z njim.
Načrt za boj proti raku, ki ga je komisija predstavila pred letom dni v senci velike zaskrbljenosti zaradi vpliva covida na vse stopnje procesa spoprijemanja z rakom, se osredotoča na krepitev preventivnih ukrepov, tudi na omejevanje uporabe tobaka in alkohola.
Pandemija je močno udarila tudi ljudi z rakom, zato je boj proti tej bolezni pomembnejši kot kdaj koli, je poudarila Kiriakidesova v četrtkovem pogovoru s skupino bruseljskih medijev, tudi STA.
Ocenjuje se, da zaradi pandemije niso uspeli diagnosticirati milijon primerov raka. To pomeni, da je milijon ljudi prejelo diagnozo pozno, kar je zmanjšalo njihove možnosti za ozdravljenje. Za nekatere je bilo morda celo prepozno, je ponazorila.
Ocenjuje se tudi, da med pandemijo v Evropi niso izvedli 100 milijonov pregledov za odkrivanje raka, kar bo vodilo v poznejše diagnoze in zmanjšalo možnost preživetja, je še izpostavila. Da bi nadoknadili zamujeno, naj bi po nekaterih ocenah potrebovali najmanj leto dni.
Zaradi preobremenjenosti zdravstvenih sistemov enemu od petih bolnikov z rakom v Evropi še vedno ni zagotovljeno zdravljenje - kirurško ali s kemoterapijo. Približno polovica ljudi s simptomi, ki bi lahko pomenili raka, ni bila nujno napotena na diagnozo.
Po nekaterih ocenah naj bi za odpravo zaostankov na področju raka potrebovali več kot desetletje, tudi če bi bistveno okrepili dejavnosti v primerjavi z obdobjem pred pandemijo.
"Posledice covida so torej prelaganje kirurških posegov, zmanjšanje preventivnih pregledov in ogroženo zgodnje odkrivanje. To bo bistveno vplivalo na paciente," je opozorila komisarka. Leto 2020 je bilo po njenih besedah zelo zelo težko za vse storitve, povezane z rakom.
Zanesljivih statističnih podatkov o tem, koliko dodatnih življenj bolnikov z rakom je terjala pandemija, po navedbah komisije za zdaj ni.
Zdaj je po komisarkinih besedah pomembno, da se krizo spremeni v priložnost. Med številnimi pobudami in projekti je izpostavila načrte za nadgradnjo priporočila o preventivnih pregledih ter vzpostavitev registra za prepoznavanje neenakosti med članicami unije in regijami pri diagnosticiranju in zdravljenju raka.
Ob tem je komisarka spodbudila ženske in deklice, naj pridobijo nasvet, opravljajo preventivne preglede in naj poslušajo svoje telo, če menijo, da nekaj ni v redu, saj prej se rak odkrije, več možnosti za zdravljenje obstaja. "Če imamo simptome, moramo vztrajati, da se jih obravnava resno," je poudarila.
Previdnost glede razglašanja konca pandemije
Komisarka je sicer tudi ob tej priložnosti vnovič izpostavila pomen cepljenja. V EU so doslej cepili več kot 70 odstotkov odraslih, 45 odstotkov jih je prejelo tretji, poživitveni odmerek. Prihodnost pa je težko napovedovati. "Naučila sem se, da nikoli ne smem reči nikoli, ko gre za to pandemijo," je dejala.
Covid po besedah Kiriakidesove ne bo kar izginil. Na neki točki bo glede na informacije epidemiologov in virologov verjetno postal endemičen, prilagoditi se mu moramo, se naučiti živeti z njim ter obenem zavarovati najranljivejše s cepivi in zdravili. Trenutno še nismo tam, meni komisarka.
Različice omikron, ki je sicer za posameznika blažja od prejšnjih, a bolj nalezljiva in hudo bremeni zdravstvene sisteme, po komisarkinem mnenju ne smemo obravnavati kot blage, saj to ostaja nevaren virus. "Cepljenje, tudi s poživitvenimi odmerki. To ostaja moje ključno sporočilo," je pozvala.
Za STA pripravila dopisnica STA iz Bruslja Petra von Wüllerstorff
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
