V resnici ni veliko diagnoz, ki bi imele tolikšno hospitalno umrljivost.
Čas hladnega vremena je tudi čas različnih okužb. Med njimi so pnevmokokne okužbe, ki se sicer pojavljajo skozi vse leto, vendar v največji meri v sezoni gripe in prehladov, ko se sposobnost imunskega sistema zmanjša. Po besedah dr. Aleksandra Stepanovića, predsednika Združenja zdravnikov družinske medicine, bakterija pnevmokok ogroža zlasti otroke do petega leta starosti, starejše ter kronično bolne, poroča Delo.
Pri otrocih okužba s to bakterijo sicer poteka kot vnetje srednjega ušesa oziroma obnosnih votlin, kar običajno ni življenjsko ogrožajoče. Pri odraslih pa se zdravniki najbolj bojijo invazivnih pnevmokoknih bolezni, med katerimi je najpogostejša pljučnica.
Veliko ljudi ima pljučnico za nenevarno bolezen, ki jo pozdraviš z antibiotikom, a to ne drži nujno. Sicer se res največji delež pljučnic pozdravi na primarni ravni, vendar pa je na leto v Sloveniji diagnosticiranih več kot 6000 bolnikov z diagnozo bolnišnične pljučnice. Zlasti mlajši so presenečeni, kako težek je lahko potek.
"Zato je treba opozoriti, da je pljučnica resna bolezen. K sreči je smrtni izid redek, a se lahko zgodi – tudi pri mlajših," je za Delo povedala dr. Katarina Osolnik, specialistka interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Zaradi pnevmokoknih okužb je v letu 2021 v Sloveniji sicer umrlo 14 oseb, najbolj ogrožena pa je zaradi pridruženih bolezni populacija po 65. letu. Pri njej je pričakovati težji potek, daljše zdravljenje in večjo pogostost zapletov.
Pri težje in najtežje potekajočih pljučnicah je lahko umrljivost od deset- do 20-odstotna. "Ni veliko diagnoz, ki bi imele tolikšno hospitalno umrljivost," je dejala Osolnikova. Tudi zato se starejši pljučnice še vedno bojijo, za razliko od mlajših generacij, ki so slabše poučene o posledicah pnevmokoknih okužb.
Učinkovito brezplačno cepljenje
Odkar je cepljenje proti pnevmokokom od lani za starejše od 65 let in kronične bolnike brezplačno, v zdravstvenih domovih opažajo, da se za tovrstno zaščito odloča vse več ljudi, in to hkrati s cepljenjem proti gripi ali proti covidu. Pobudniki za to, da se cepljenje proti pnevmokoknim okužbam financira iz sredstev ZZZS, so bili družinski zdravniki in infektologi.
Cepiva proti pnevmokoknim okužbam sicer poznamo že dolgo: polisaharidno cepivo je na voljo že pol stoletja, konjugirano pa v uporabi že dve desetletji.
"Ne gre za eksperimentalno cepivo, sestavljeno na hitro. Izkušnje so dobre, učinkovitost visoka, neželenih posledic malo," je za delo povedal dr. Aleksander Stepanović. Praviloma zadošča en odmerek, zaščita je dosmrtna – razen redkih izjem. Poleg tega se s cepivom se zaščitimo pred 23 sevi, s prebolelo okužbo pa le proti enemu.
Proti pnevmokokom se je mogoče cepiti kadarkoli v letu. Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je cepljenje priporočljivo opraviti hkrati s cepljenjem proti gripi, zdravnika pa obiskati v primeru visoke vročine, gnojnih izpljunkov ali hitro napredujočih težav, ki ne minejo v dveh ali treh dneh.
Po pisanju Dela je zelo pomembno tudi, da se v referenčnih ambulantah že zdrave in tiste s kroničnimi obolenji seznanjati z nevarnostmi pnevmokoknih okužb in okužb, ki pretijo zlasti na jesen, v času viroznih obolenj in zdaj tudi covida. Ljudje se namreč, ko si osebje zanje vzame čas in jim na razumljiv način pojasni možnosti cepljenj, hitro odločijo za zaščito.
