Poklic ima pluse in minuse. A zaradi te prednosti bi se bilo vredno podati v politične vode.
V zadnjih desetih letih se je trend podaljševanja življenja v številnih bogatih državah ustavil, v nekaterih revnejših delih populacije se je celo obrnil navzdol. To naj bi bila neposredna preslikava vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi, ki jih je pandemija covida-19 še poglobila.
Tako na primer zadnje številke kažejo, da bodo moški z deprivilegiranih območij v Angliji živeli kar 10 let manj od tistih najbolj privilegiranih, medtem ko bodo ženske v enakem položaju dočakale 7 let manj, poroča britanska služba za zdravstveno in socialno varstvo.
Posledično se je pojavila domneva, da so določeni elitni položaji, na primer v politiki, povezani z boljšim zdravjem. Na univerzi v Oxfordu so se vprašanja lotili z obsežno analizo podatkov iz 11 bogatih držav. Sodelovale so Velika Britanija, ZDA, Kanada, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Švica, Avstralija in Nova Zelandija.
Čeprav so obravnavali daljše obdobje, so bili za prav vse države na voljo le podatki za obdobje od 1945 do 2014. V tem času je živelo 57.561 politikov, od teh jih je umrlo 40.637. Delež žensk je bil pričakovano nizek, od 3 odstotkov v Franciji in ZDA do 21 odstotkov v Nemčiji.
Ugotovili so naslednje
- Konec 19. in začetek 20. stoletja so politiki umirali približno enako pogosto kot širša populacija.
- Skozi 20. stoletje se je prepad večal, politiki so imeli vedno večje možnosti za preživetje v primerjavi z navadnimi državljani.
- Med državami so kar velike razlike. V zadnjih letih je imel recimo navaden državljan v Italiji 2,2-krat večjo možnost kot enako star politik, da bo umrl v naslednjem letu, za povprečnega Novozelandca je bila ta možnost le 1,2-krat višja.
- Razlika v pričakovani starosti se razteza od 3 let v Švici do 7 let v ZDA, vedno v korist politikov.
Na prvo žogo bi rekli, da politiki živijo dlje, ker imajo višje plače. A avtorji raziskave opozarjajo, da to zanesljivo ni edini dejavnik, saj je plačna neenakost dobila krila šele v 80. letih, razlika v umrljivosti pa se je razmahnila že precej prej, na začetku 40. let 20. stoletja.
Winston Churchill je imel visok krvni pritisk, umrl je zaradi srčne kapi.Takšne težave so zaradi veliko stresa med politiki pogoste. Vzrok, da danes umirajo kasneje, se tako lahko skriva v boljših zdravilih za srčno-žilne bolezni.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"
