Ob prehladu lahko z eno napako resno ogrozite svoje zdravje (strokovnjakinja opozarja)

Specialistka družinske medicine Neža Starič, dr. med., iz ZD Ljubljana opozarja, da je ena najpogostejših zmot, ki kroži v javnosti, da lahko navadni prehlad prebolimo s pomočjo antibiotikov. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, so prehladi navadno virusnega izvora, zato pri hitrejšem okrevanju antibiotiki ne bodo pomagali. 

"Še več, tako kot pri jemanju kateregakoli zdravila lahko tudi pri jemanju antibiotikov pride do neželenih stranskih učinkov, zato je pomembno, da jih uživamo le po navodilu zdravnika in ob ustrezni indikaciji. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da napačna in pretirana raba antibiotikov vodi v pojav bakterij, ki so odporne proti antibiotikom (t. i. rezistentne bakterije), kar velja za eno največjih groženj za javno zdravje," je za medover.net povedala zdravnica. 

Kako prepoznamo sezonski prehlad?

Sezonski prehlad je navadno kratkega trajanja, spremljajo pa ga bolečine v žrelu, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, suh kašelj in glavobol. Zdravila ni, lajšamo lahko le simptome. Povišana telesna temperatura igra pomembno vlogo pri obrambi pred mikroorganizmi, zato jo po nasvetu strokovnjakov znižujemo le, če ta preseže 38,5 stopinje Celzija. Pomagamo si lahko z antipiretiki, hladnimi oblogami in hladno kopeljo. 

Navadno je pri prehladu največkrat moteč izcedek iz nosu in zamašen nos. Ob tem si lahko pomagamo s fiziološko raztopino, kašelj pa lajšamo z vlažnimi inhalacijami, še pravi Staričeva. 

Če prehlad ne mine v nekaj dneh in visoka vročina še vztraja, ali pa se kljub ukrepom stanje ne izboljša, simptomom pa se pridružijo še drugi, kot sta bolečina v prsnem košu in težko dihanje, je treba takoj k zdravniku. 

Zdravnik bo naredil dodatne preiskave, ki bodo izključile bolezni, ki se lahko posledično razvijejo iz prehlada, kot je na primer pljučnica. Za razliko od prehlada, ko antibiotikov ne potrebujemo, pa so pri angini pektoris nujni. Slednja je še ena dokaj pogosta okužba dihal, ki se pojavlja v zgodnje jesenskem času. Ker je bakterijskega izvora, zdravljenje poteka z antibiotično terapijo. 

Z izjemo izcedka iz nosu in kašlja so simptomi podobni kot pri prehladu, zato jo včasih zamenjamo. Strokovnjaki zato priporočajo, da ste pri samozdravljenju pazljivi, saj, kot rečeno, lahko jemanje antibiotikov pri prehladu naredi več škode kot koristi. 

Kako lahko sami okrepimo svoje zdravje?

Sezonskim tegobam se lahko izognemo, če svoj imunski sistem okrepimo še pred koncem poletja. Znano je namreč, da so virusi na pohodu že v začetku novega šolskega leta, zato je smiselno, da se nanj pripravimo tudi iz vidika zdravja. Največ lahko zase naredimo z rednim gibanjem, zdravo prehrano in zadostno količino spanja. 

Vse našteto krepi imunski sistem, da se lahko ustrezno spopade z mikroorganizmi. Za tiste bolj občutljive pa je smiselno jemanje prehranskih dodatkov, s katerimi boste imunski sistem še dodatno ojačali. 

Poleg sezomnskega, pa je na pohodu še vedno virus, na katerega smo kar malo pozabili. Kot opozarja Staričeva je covid-19 še vedno med nami, v zadnjem času pa opaža, da je nekoliko več obolelih. Ker se množičnega testiranja ne izvaja več, težko oceni, ali je bolezen spet v porastu.

Ob tem pa poudarja, da je ob določenih simptomih še vedno smiselno testiranje za covid-19, še posebej pri ljudeh, za katere obstaja tveganje za napredovanje bolezni v hudo obliko. 

"V skladu s sklepom epidemiološke stroke v Sloveniji se covid-19 obravnava enako kot druge okužbe dihal. Hitrih testov na covid-19 ne smemo uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, saj je vprašljiva veljavnost takih testov, sicer pa hitri testi praviloma zaznajo tudi nove seve," še pove strokovnjakinja. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice