Ob koncu 17. evropskega tedna za preprečevanja raka materničnega vratu smo se pogovarjali s specialistko družinske medicine. Diagnoza rak materničnega vratu za vsako žensko pomeni hudo preizkušnjo, s katero se mora soočiti. Je druga najpogostejša oblika raka, za katero zbolijo ženske do 45. leta starosti.
Umrljivost zaradi raka materničnega vratu (RMV) se je v Sloveniji v zadnjih letih bistveno zmanjšala. Pomembno vlogo pri tem imajo vsekakor pravočasno odkrivanje sprememb, ustrezna preventiva, ozaveščanje žensk o pomenu rednih ginekoloških pregledov ter izvajanje presejalnih programov.
V spolnem življenju posameznika se vsaj polovica oseb vsaj enkrat okuži s HPV, z enim ali dvema podtipoma virusa. Večino tovrstnih okužb človeški imunski sistem 'obvlada', virus se v nekaj mesecih 'očisti' in posameznik (obeh spolov) ne zboli. Obenem pa naravna protitelesa, ki jih organizem med okužbo ustvari, žal, ne ščitijo posameznika pred ponovno okužbo za isti tip HPV. Torej je možna ponovna okužba. "Pri približno 10 % okuženih okužba s tako imenovanimi visokorizičnimi onkogenimi tipi traja več let, torej vztrajno persistira, imunski sistem je ne obvlada. Ta dolgotrajna okužba s HPV predstavlja veliko tveganje za razvoj predrakavih in rakavih obolenj (tudi na materničnem vratu)," je pojasnila dr. Mojca Miholič.
Specialistka družinske medicine v ZD za študente Univerze v Ljubljani je leta 2006 specializirala iz družinske medicine in deset let delovala kot asistentka na Katedri za družinsko medicino na MF v Ljubljani. V ZD za študente Univerze v Ljubljani dela že 25 let. Med svojim delom se ukvarja tako s preventivo kot tudi kurativo, kar pomeni, da zdravi svoje opredeljene paciente - študente in odrasle, tuje študente in učitelje, ter izvaja sistematske preglede študentov v I. in IV. letniku študija.
V zadnjih letih, žal, opaža velik upad odzivnosti na sistematske preglede, pa nihče ne ve natanko, zakaj je tako. Zelo jo zanima tudi potovalna medicina, zato se je leta 2011 udeležila tečaja Potovalne medicine v Londonu in pridobila certifikat za predpotovalno svetovanje. Zadnja leta se aktivno ukvarja s prosvetljenjem splošne populacije o pomenu cepljenja proti HPV in poskuša pozitivno vplivati na čim večje poznavanje bolezni, ki jo HPV povzroča v Sloveniji.
Dr. Miholičeva, HPV je še vedno nekakšna tabu tema, pa čeprav podatki kažejo, da se spolno aktivne osebe vsaj enkrat v življenju okužijo s HPV – večina že kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15-25 let. Okužba je pogosta tako pri moških kot pri ženskah. S koliko okužbami s HPV ste se že srečali in kakšna je bila povprečna starost okuženih?
Pri svojem delu družinske zdravnice v ZD za študente vodim predvsem mlado populacijo, med 20. in 25. letom in moram priznati, da redko opažam tovrstne okužbe. Mlade ženske so v spolno aktivnem (reproduktivnem) obdobju vodene pri ginekologih, programu ZORA in z rednimi ginekološkimi pregledi skrbijo za svoje zdravje. Pri moški populaciji pa žal nimamo nobenega rutinskega preventivnega programa, s katerim bi lahko predčasno odkrili/zaznali okužbo z visoko rizičnim HPV.
Bolniki pomoč v ambulanti družinske medicine poiščejo večinoma ob izbruhu s prostim očesom vidnih sprememb na koži in sluznicah. Tukaj govorim o trdovratnih in ponavljajočih se koničastih bradavicah – kondilomih (vidne so na zunanjem spolovilu, na vhodu v nožnico in presredku pri ženskah; na koži presredka in na penisu - pri moškem). V ustih in žrelu povzroči virus HPV nastanek papilomov, možna je tudi hripavost. Tovrstne spremembe povzroča okužba z "nizko rizičnimi" tipi HPV in niso rakotvorne, so pa neprijetne.
Žal se okužba s HPV še vedno opredeljuje kot okužba, pri kateri bolezen doleti ženske, moški pa so le prenašalci. Nam lahko razložite, kako je s tem?
Najprej je potrebno omeniti oziroma poudariti, da se okužba s HPV ne prenaša zgolj s klasičnimi spolnimi odnosi (vaginalni, analni, oralni), pač pa tudi s tesnimi stiki vseh vrst (drgnjenje, praskanje, grizenje) prek kože ali sluznice okužene osebe na zdravo osebo. Žal tudi dosledna uporaba kondoma posameznika ne zaščiti popolnoma pred okužbo s HPV.
Moški so, v primerjavi z ženskami, skozi vse življenje veliko bolj dovzetni za ponavljajoče okužbe s HPV.
Običajno nimajo prav nobenih težav in zato lahko nevede širijo okužbo. Moški imajo dokazano manjšo odpornost za okužbo s HPV, pojavnost okužb v ustni votlini in na spolovilu je pri njih večja - ne vemo natanko zakaj je tako, a verjetno zaradi slabšega naravnega imunskega odgovora, ki je na tem področju bistveno šibkejši v primerjavi z ženskim (ena od meritev je prikazala, da je koncentracija protiteles proti rakotvornemu podtipu HPV 16 pri moških bistveno nižja kot pri ženskah).
Pojavnost okužb se pri moških torej tekom življenja ne zmanjšuje. Danes dejansko vemo, da ženske pogosteje okužijo moške in ne obratno, zato je zmotna trditev, da so moški "le prenašalci".
Okužbe s HPV virusi povzročajo več kot 99 % vsega raka materničnega vratu. Kako se najučinkoviteje zaščititi?
Virus HPV se najpogosteje prenaša pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Po pridobljenih podatkih se spolno aktivne osebe vsaj enkrat v življenju okužijo s HPV (večina že kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15-25 let). Okužba je pogosta tako pri moških kot pri ženskah. Razveseljiva informacija je, da možnost okužbe lahko zmanjšamo s pravočasnim cepljenjem ali spolno vzdržnostjo.
Nova generacija šestošolcev in šestošolk ima možnost brezplačnega cepljenja proti HPV, s tem pa lahko bistveno zmanjšajo možnost, da bi v odrasli dobi zbolevali za rakavimi in drugimi boleznimi, ki jih povzročijo okužbe s HPV.
Država omogoča brezplačno, a prostovoljno cepljenje tako dečkov kot deklic v 6. razredu osnovne šole ob rednem sistematskem pregledu. Cepijo pa se lahko tudi zamudniki, kar je pomemben korak k doseganju kolektivne imunosti in eliminaciji rakov, ki jih povzročajo okužbe s HPV.
Okužbo s HPV res največkrat povezujemo z rakom materničnega vratu. Breme bolezni zaradi HPV pa je veliko tudi pri moških – pri moških HPV povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice.
Verjetno je zato izjemnega pomena, da ženske redno obiskujejo svojega osebnega ginekologa? Preventivni pregledi s testom PAP namreč omogočajo odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjega RMV pri ženskah, ki še niso razvile simptomov bolezni.
Da, ženske naj redno obiskujejo ginekologa. V Sloveniji imamo zelo dobro razvit in utečen presejalni program ZORA, ki ženske od 20. leta dalje vabi na ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu.
S katerimi težavami se soočajo ženske, ki zbolijo za omenjeno obliko raka?
Prvi, dokaj pozni bolezenski znak, je krvavkast izcedek iz nožnice. Lahko je tudi rjavkast. Pri ženskah v rodni dobi moramo biti pozorni na zunajciklično krvavitev, pri ženskah v menopavzi pa na vsakršno krvavitev iz nožnice. Izcedek je lahko smrdeč, zaudarja ali se pojavi po spolnih odnosih. Med spolnim odnosom ženska pogosto čuti bolečino v spodnjem delu trebuha. Pri razraščanju raka se nadalje lahko pojavijo tudi težave z odvajanjem vode in blata.
Poudarjam: ženske naj bodo izjemno pozorne na krvavitev iz nožnice in na krvav izcedek in naj odreagirajo takoj!
Diagnoza RAK je težavna za vsakogar, ki zboli. Soočanje z diagnozo pa vsak posameznik po svoje doživlja in 'predeluje'.
Cilj mednarodne zdravstvene organizacije WHO je doseči "magične" številke 90- 70- 90. Kaj to pomeni in kako je tu uspešna Slovenija?
Strategija WHO v smislu popolne "eliminacije" raka materničnega vratu (MV) temelji na treh postulatih:
- preventivno cepljenje proti HPV,
- odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb na materničnem vratu in
- zdravljenje (ter paliativa) pri invazivnem, razširjenem raku materničnega vratu.
Odkrivanje in zgodnje zdravljenje predrakavih sprememb na materničnem vratu lahko prepreči razvoj zgodnjega raka in kasnejše razširitve/razsoj rakaste bolezni!
WHO zato predlaga cilje, ki naj jih vsaka država doseže do leta 2030:
- 90 % delež vseh cepljenih deklet, do dopolnjenega 15. leta,
- 70 % ginekološko pregledanih žensk do dopolnjenega 35. leta (screening) in nato ponovno do 45. leta,
- da bi 90 % žensk, pri katerih so odkrili spremembe materničnega vratu, prejelo ustrezno zdravljenje (90 % od teh s predrakavimi spremembami in 90 % od teh z invazivnim, razširjenim rakom materničnega vratu)
Če prav razumemo, moramo v Sloveniji največ narediti v smislu precepljenosti? Kje po vašem mnenju tičijo vzroki za tako slabe številke?
O samem cepivu proti HPV okužbam je bilo napisanih ogromno publikacij, nekaj tudi takih, ki so omenjale številne stranske učinke in neprijetne sopojave ob cepljenju. Menim, da bi morali odkrito spregovoriti o tem, ne prikrivati dejstev in se predvsem osredotočiti na koristi, ki jih cepljenje prinaša. V populaciji je in bo še naprej mnogo ljudi, ki dvomijo o vsem, kar jim novodobna medicina prinaša.
Takih, ki so prepričani o škodljivosti cepljenja, nekako ni smiselno prepričevati o nasprotnem.
Pomembno jim je prisluhniti in po možnosti predstaviti dobre strani cepljenja, in to je, da je cepivo proti okužbi s HPV prvo cepivo na svetu v zgodovini, ki preprečuje raka! Še vedno je bolje preprečevati, kot zdraviti.
V Sloveniji se okrog besede cepljenje dviguje veliko prahu. Kako bi vi nagovorili starše, verjetno predvsem mame, 12-letnih otrok, da bi se odločile za cepljenje?
Pravzaprav s preprostimi dejstvi:
- če cepimo otroka danes, da bo, ko odraste, zaščiten, saj ga sicer lahko bolezen (okužba) preseneti,
- staršu je potrebno predstaviti znana dejstva o HPV ter tiste, ki dvomijo, vsekakor vprašati, zakaj je tako (kje tiči razlog za strah pred cepivom) in nadaljevati z vprašanjem, kaj in koliko starši že vedo o HPV in boleznih, ki jih povzroča. Nevednost ni zanemarljiv faktor pri negotovosti ali pri zanikanju.
- Potrebno je poudariti, da je pomembno cepiti mlade, še preden začnejo s spolnostjo. Mnogo staršev namreč meni, da ni potrebe po cepljenju že v OŠ, saj njihov otrok še ne razmišlja o spolnosti.
- Jasno je treba povedati, da jo to cepivo namenjeno proti raku – in to proti raku, ki ni redek,
- predvsem pa je izjemnega pomena odkrit pogovor oziroma dialog.
Koliko časa je cepljenje proti HPV na voljo v Sloveniji?
Cepljenje proti HPV je v Sloveniji na voljo od leta 2006. Od leta 2021 so v program cepljenja proti HPV poleg deklic vključeni tudi dečki, kar pomeni, da se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) zdaj lahko cepijo tudi dečki, ki v šolskem letu 2022/23 obiskujejo 6. razred osnovne šole.
Koliko odmerkov je potrebnih za učinkovito zaščito?
Cepljenje proti HPV se opravi z 9-valentnim cepivom s številom odmerkov glede na starost ob začetku cepljenja: za mlajše od 15 let sta dovolj dva odmerka, za starejše so potrebni 3 odmerki.
Kako učinkovito je cepljenje proti HPV?
Cepivo proti HPV je zelo učinkovita zaščita pred rakom, ki ga povzroča HPV, pred nastankom predrakavih sprememb in tudi pred bradavicami na spolovilih. Varuje pred novo okužbo, ne pozdravi pa že nastale okužbe.
Zaradi učinkovitosti svetujemo cepljenje tako mladostnicam kot tudi ženskam, ki so že imele spolne odnose.
Celo takim, ki so že v preteklosti imele predrakave ali rakave spremembe na materničnem vratu. V primeru zadostnega števila precepljenih se bo vzpostavila kolektivna imunost, virus se bo med ljudmi počasneje širil in na dolgi rok bodo zaščiteni tudi necepljeni.
Je cepivo proti HPV varno, koliko je stranskih učinkov?
Cepivo proti HPV je že mnogo let preverjeno, preizkušeno in velja za varno. Ima pa lahko nekaj stranskih učinkov. Take, ki jih lahko predvidimo: npr. bolečina, oteklost, pordelost na mestu injiciranja in glavobol, zvišana telesna temperatura, slabost v želodcu in omotica … in tudi take, za katere ne vemo natanko, kje, kako in pri kom se bodo izrazili. Stranske učinke in sopojave ob cepljenju je potrebno natančno dokumentirati in jih javno prikazati.
Kakšno popotnico bi dali tako mladim kot starejšim ženskam, da bi se lahko bolj zaščitile proti HPV in posledično RMV?
Dekleta, matere, ženske, ne zastirajmo si oči pred resnico! Nevednost nas ne bo rešila, le škodila. Imamo pravico do varne in zdrave spolnosti ter dolžnost do svojega telesa, da skrbimo zanj in ga negujemo.
ABC pravilo varne spolnosti imejmo vedno v mislih:
- A: abstinenca ali odlašanje prvega spolnega odnosa na čim kasnejši čas;
- B: bodi zvest ali zvestoba enemu partnerju ob pogoju, da je on/ona zvest vam;
- C: kot 'condom', kondom, ki ga je potrebno uporabljati pravilno in dosledno.
Odzovite se na preventivne preglede ZORA in obiščite zdravnika takoj, ko imate težave (z rodili, spolovili ali druge vrste težav).
Po možnosti se cepite proti okužbi s HPV ne glede na to, da ste že bile spolno aktivne oziroma da ste že imele težave z boleznijo, ki jo povzroča HPV. Cepivo ščiti pred rakom na materničnem vratu. Živite zdravo in polno življenje, karkoli že za vas to pomeni.
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
