Priznana psihologinja: "Pritisk veselega decembra in potrošniško hlastanje sta vsako leto močnejša"

Tjaša M. Kos je psihologinja, doktorica psihoterapevtske znanosti, ki v svoji 20-letni praksi dobro vidi izzive sodobne družbe in krize posameznih generacij. Smo v obdobju, ko več ljudi išče in potrebuje psihoterapevtsko pomoč. Nivo energije namreč pri ljudeh konec oktobra močno pade in ta 'kriza' po besedah sogovornice traja vse do marca. A ona tega ne imenuje 'kriza', ampak priložnost, če si le človek da to možnost. Pogovarjali smo se o izzivih dolgih večerov in malo dnevne svetlobe, o tem, kako si v tem času dvigniti raven energije, pa tudi o veselem decembru, ki za marsikoga niti ni tako vesel. 

Pogovarjava se v novembru, ki ima za številne oznako najbolj depresivnega meseca v letu. Opažate to tudi pri svojih klientih?

Krajši dnevi in manj sončne svetlobe se absolutno odsevajo na počutju ljudi. Energetska raven se zniža, več je tesnob, povečajo se težave, z vsakim letom je več primerov izgorelosti. Je pa dobro, da jo ljudje tudi hitreje prepoznajo. Na splošno je pozitiven trend, da ljudje danes hitreje poiščejo strokovno pomoč kot pred leti. Vemo, da je sanacija mnogo lažja, če se je lotimo hitreje. 

Katere generacije pa so najbolj izpostavljene izgorelosti?

Prav vse. Meni je šokanten pojav izgorelosti pri mladih, konec dvajsetih in začetek tridesetih let. Pri njih opažam trend, da je treba biti malo izgorel, da si kul. Smo v času izjemne storilnostne naravnanosti. Spomnim se svoje generacije. Mi smo med študijem žurali in pri tem gledali, kako bomo čim lažje naredili faks. Danes pa, ko predavam na fakultetah, vidim dve skrajnosti: nekateri so popolnoma apatični, drugi pa izjemno ambiciozni. Če smo mi v obdobju, ko smo vstopali na trg dela, velik poudarek dajali odnosom in iskanju partnerja, je pri veliko mladih danes v ospredju – kariera. 

Potem imamo na drugi strani ljudi v zrelih letih, ki so zgarani in ne morejo slediti visokim storilnostnim zahtevam. So preobremenjeni in ne dohajajo sodobne tehnologije. Veliko jih zato ostane na cesti in se soočajo z močnim psihološkim pritiskom: 'Vse življenje sem garal in se trudil, zdaj pa sem dobesedno puščen na ulici kot smet.' 

Pravite, da so tovrstne krize najbolj očitne od oktobra do marca. Zakaj je tako?

Ker ljudje malo pozabljamo, da smo del narave. Smo v času, ko narava počiva, živali se umirijo, manj je svetlobe, noči so dolge. Če pogledamo skozi okno, nam je povsem jasno, da so se naravni ritmi umirili. Zakaj potem človek od sebe strogo pričakuje skozi vse leto enako storilnost? Naravno je, da smo morda malo bolj utrujeni, da je energetski nivo nižji. Samo poglejte majhne otroke, ki so odličen barometer. Če so poleti ob pol enajstih zvečer še povsem živahni, pozimi že ob osmih trdno spijo. Nad seboj velikokrat ljudje izvajamo premočan pritisk. Treba je imeti sočuten in negujoč odnos. Zimski čas nam odpira tudi odlične priložnosti.

V kakšnem smislu?

Če je pomlad čas razcveta, je zima čas kontemplacije, ko energijo potegnemo navznoter, več razmišljamo o sebi. Ta čas nas naravno vabi k duhovni rasti, meditaciji, praksi čuječnosti, umirjanju. Tudi to je pomemben in zelo potreben del življenja, ki nas odlično pripravi za vse izzive, ki prihajajo v bolj živahnih pomladnih mesecih. Sodobna družba je zelo potrošniško naravnana, favorizira ekstrovertnost, neko ekspanzijo energije. Narava ima zdravo dinamično ravnovesje. Ima dan in noč, plimo in oseko, vdih in izdih. Ves čas lahko temu sledimo, če se le malo prepustimo toku in seveda, če si damo dovoljenje. Zimski čas je priložnost in škoda bi jo bilo preskočiti. 

V teoriji se vse to sliši zelo logično, toda malo nam pomagajte, kako to pretvoriti v prakso, v vsakdan? 

 Dovolimo si več spanja in več počitka. Preberimo kakšno knjigo več, uvedimo meditativne prakse, več se ukvarjajmo s čuječnostjo, s tem, da samo smo, in to brez slabe vesti, kaj vse bi morali tisti trenutek početi. To je idealen čas za negovanje telesa, za masaže, dotike, za družinske pogovore ob čaju in svečki. Druženje je izjemnega pomena, toda ob tem precizno izbirajte ljudi, s katerimi ste obdani. Ljudje smo kot socialne spužve, hitro se nalezemo energije. Neprecenljivo se je družiti z ljudmi, ob katerih se počutimo dobro, (in ki podpirajo optimistični miselni slog) zelo škodljivo pa se je na drugi strani  stalno družiti z 'jamrači', ki svet vidijo samo črn in poln problemov. 

Hkrati se mi zdi izjemno pomembno, da tudi v tem času ohranjamo določeno mero fizične aktivnosti. Jaz včasih rečem, če bi vsi ljudje imeli 20 minut redne kardiovaskularne vadbe na dan, jaz in moji kolegi lahko zapremo. Izberimo aktivnost, ki nam je čim bolj dostopna. Mojim klientom vedno svetujem, naj si 20 minut pospešenega bitja srca integrirajo v vsakdan. Naj se do službe sprehodijo, naj izstopijo z avtobusa dve postaji prej ali pa naj se po malico odpravijo peš, tako da v vsako smer hodijo na primer 10 minut. 

Ob tem – naj se sliši še tako banalno – je za mentalno zdravje pomembna zdrava prehrana, ki bo ohranjala našo težo. V prihajajočem veselem decembru pa je treba omeniti še alkohol. Zaradi mentalnega zdravja ga držite na nizkem nivoju. 

Omenili sta veseli december, ki za marsikoga ni vesel, ampak poln pritiskov in pričakovanj, ki se na koncu ne uresničijo. 

Pritisk veselega decembra in potrošniško hlastanje sta vsako leto močnejša. V tem času se mi zdi pomembno, da sami sebe podpremo in postanemo malo izbirčni, kam in s kom se bomo družili. Saj ni treba na vsako pasjo procesijo. Manj je več. Otrok ni treba vleči na vsakega Božička in dedka Mraza. Otroci bodo imeli več od tega, če zmanjšamo število dražljajev in izbiramo tiste stvari, ki se skladajo z našimi vrednotami. Če vidi otrok deset različnih Božičkov, je tukaj malo težko narediti eno koherentno zgodbo. Naše otroke v želji, da bi jih obogatili - osiromašujemo. To je velika tragika sodobne družbe. V vsem tem izobilju smo notranje izpraznjeni. Vprašajte otroke zvečer, kaj jim je danes pogrelo srčke, in presenečeni boste, kako malo je treba in kakšne malenkosti jih v resnici osrečujejo. 

Družbeni mediji in popolne IG fotografije prijateljev, ki praznike nasmejano preživljajo v tropskih krajih, imajo – hočeš nočeš – vpliv na nas in največkrat ne pozitiven … 

Mislim, da so socialni mediji trenutno eden izmed največjih virov pritiska. Instagram podobe kažejo krasni lepi svet. Na nekem nivoju imamo neko distanco in vemo, da to ni realnost. Ampak ko vidimo svoje prijatelje, kje vse so, kaj počnejo in kako srečni so, to ustvarja blazen pritisk. 

Pravite, da je decembra manj 'tesnobnih kriz', a veliko teh se vrne kot bumerang že takoj po novem letu … 

December je en tak svetli mesec, ogromno se dogaja. Več se družimo, več smo skupaj, a imamo tudi večja pričakovanja. Predvsem čustvena pričakovanja do partnerja, otrok, tudi do sebe. Po drugi strani smo vsi malo bolj obremenjeni. Rezultat vsega tega? Izjemno veliko konfliktov v partnerstvu in ločitev. Pravzaprav se največ ločitev zgodi po poletnih počitnicah in po decembrskih praznikih. Na eni strani imamo veliko čustvene bližine, na drugi strani veliko pričakovanj, na tretji strani krasne slike socialnih medijev. Vsem je fino fajn, jaz pa ne zmorem. 

Kako si pomagati, se distancirati?

Velik problem sodobne družbe je razlika med idealnim in realnim jazom. Moja realnost je, na primer, da mi ne uspe otroka pravočasno spraviti v šolo, da mi ne bo uspelo speči domače potice in da sem se decembra zredila za pet kilogramov. Kako se distancirati od krasnega IG sveta? Predlagam, da vsak dan organizirate 'otoke', v katerih odložite mobilne naprave. Mobilni post je še boljša ideja, vendar uspe malokomu. Ta čas posvetite pristnim odnosom, realnim doživetjem, pristnemu človeškemu stiku, v katerem se pogovarjate o vsej mavrici občutkov, lepih in manj lepih. To človeka notranje napolni in ne bleščeče decembrsko okrašene trgovine ter poln urnik zabav. 

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi