Prodajni avtomati v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah ne zagotavljajo dovolj zdravih izbir

Raziskovalci so popisali prodajne avtomate v 188 zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah po Sloveniji in skupaj analizirali 5625 izdelkov v teh avtomatih.

Urška Rozman z iste fakultete meni, da prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Tiste, ki odločajo o namestitvi avtomatov v svojih prostorih, zato raziskovalci pozivajo, da v razpis vključijo predlagana priporočila za zagotavljanje zdravih izbir v avtomatih.

Prehransko kakovost izdelkov so ocenili z uporabo dveh različnih modelov za profiliranje živil, in sicer z uporabo t. i. "prehranskega semaforja" in avstralskega modela FSANZ. Prvi hrano vrednoti glede na vsebnost posameznih hranil in na tej podlagi hranilu dodeli posamezno barvo semaforja, drug model pa deluje tako, da živilom dodeli negativne in pozitivne točke za energijo in ključne hranilne sestavine.

"Rezultati profiliranja živil so pokazali, da je kar 88,5 odstotkov vseh ocenjenih prigrizkov in 56 odstotkov vseh ocenjenih pijač v prodajnih avtomatih na podlagi modela FSANZ ocenjenih kot manj zdrava izbira," so v sporočilu za javnost povzeli izjavo Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko. Večina vseh prigrizkov se je vsaj glede enega hranila obarvala rdeče, prav tako se je na prehranskem semaforju rdeče obarvala polovica pijač.

Raziskava so izvedli v sklopu programa, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, s katerim želijo s prispevati k izboljšanju ponudbe v prodajnih avtomatih.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču