21. 10. 2024, 08:00 | Promocijska objava

Prva pomoč pri zvinu gležnja: Koraki do okrevanja!

promocijska fotografija

Ste pred kratkim utrpeli zvin gležnja in niste prepričani, kako ukrepati? Na kakšen način pristopiti k poškodbi in kakšen je postopek nadaljnjega zdravljenja?

Zvini gležnja so ena najpogostejših športnih poškodb, ki lahko prizadenejo ljudi vseh starosti, vendar so še posebej pogosti pri posameznikih, katerih aktivnosti vključujejo skoke, tek in hitre spremembe smeri.

Ali ste vedeli, da zvini gležnja zajemajo približno 16–40 % športnih poškodb?

Čeprav zvin gležnja pogosto obravnavamo kot manj resno poškodbo, lahko z neustreznim zdravljenjem tvegamo kronično nestabilnost, razvoj artritisa, omejeno gibljivost in druge funkcionalne motnje. 

Brez normalno delujočega gležnja bi bilo naše gibanje precej oteženo, saj ta igra ključno vlogo pri vzdrževanju ravnotežja, absorpciji sil in učinkovitem prenašanju teže s spodnjega dela noge na stopalo.

Pri zdravljenju zvina gležnja je zato pomembno, da ustrezno ukrepamo – prva pomoč pri zvinu gležnja je sestavljena iz nekaj ključnih korakov. Več v nadaljevanju.

promocijska fotografija
Zakaj pride do zvina?

Zvin gležnja velja za eno najpogostejših športnih poškodb, do katere pride zaradi nepravilnega giba v gležnju, pri čemer se raztezajo ali celo natrgajo ligamenti, kar povzroči bolečino, oteklino in omejeno gibljivost. 

Ste vedeli, da v osnovi poznamo dva glavna tipa zvinov gležnja, nizke zvine in visoke zvine?

Pri t. i. nizkih zvinih ločimo medialne in lateralne zvine. Pri lateralnem zvinu se poškoduje lateralni ligamentni kompleks, ki v približno 70 % primerov zajema poškodbo sprednjega talofibularnega ligamenta (ATFL)

Lateralni zvin se zgodi ob upogibu stopala navzdol (plantarni upogib) v kombinaciji z gibom inverzije!

Visoki zvini gležnja so manj pogosti in prizadenejo distalno tibiofibularno sindezmozo. Zgodijo se pri kombinaciji giba zunanje rotacije ter dorzalnega upogiba stopala in pogosto zahtevajo dolgotrajnejšo rehabilitacijo. 

Dejavniki tveganja

Na nastanek  poškodbe močno vplivajo različni dejavniki tveganja, ki jih v grobem razdelimo na notranje in zunanje.

Notranji dejavniki vključujejo omejeno gibljivost gležnja, slabo propriocepcijo ter visok indeks telesne mase. Poleg tega so tu še drugi pomembni vidiki, kot so prejšnje poškodbe in anatomske nepravilnosti, ki dodatno obremenjujejo gleženj in povečujejo možnost za zvin.

Na drugi strani imamo zunanje dejavnike, med katere sodita predvsem izbira ustrezne obutve in vrsta športne aktivnosti, ki jo posameznik izvaja.

Tveganje za zvin povečujejo športi, kot so košarka, odbojka in nogomet, ki vključujejo hitre spremembe smeri in eksplozivna gibanja!

Prepoznajte zvin gležnja

Vodilni simptomi zvina gležnja se navadno pojavijo takoj po poškodbi in jih je težko prezreti. Najpogostejši med njimi je nenadna, ostra bolečina, ki se pojavi v trenutku poškodbe.

Poleg bolečine se v kratkem času razvije tudi oteklina, ki je posledica kopičenja tekočine v poškodovanem področju. Lahko se pojavi tudi hematom (modrica), ki je posledica poškodb krvnih žil. Značilna je tudi zmanjšana gibljivost gležnja, kar otežuje normalno gibanje.

Poleg tega lahko posamezniki občutijo nestabilnost, ki je posledica poškodbe ligamentov, ki sklep podpirajo. Na otip je prizadeto območje zaradi vnetnega procesa tudi toplejše.

promocijska fotografija
Prva pomoč pri zvinu gležnja

Pri obravnavi akutnega zvina gležnja je ključno hitro in pravilno ukrepanje, ki ga lahko poenostavimo z akronimom PRICE. Omenjen pristop vključuje pet osnovnih korakov: zaščito (protection), počitek (rest), led (ice), kompresijo (compression) in elevacijo (elevation).

Vsak od korakov ima pomembno vlogo pri zmanjšanju otekline, bolečine in spodbujanju hitrejšega okrevanja zvina!

Zaščita

Sprva je pomembna zaščita gležnja, s čimer preprečimo dodatne poškodbe. Pacientu svetujemo začasno omejitev gibanja in izogibanje težjim aktivnostim, dokler se stanje ne izboljša.

Počitek

Za optimalno okrevanje sta še zlasti v prvih dneh po poškodbi pomembna počitek in izogibanje večjim naporom. 

Led (hlajenje)

Hlajenje prizadetega področja je eden najpomembnejših korakov prve pomoči pri zvinu. Gleženj hladimo po 15 do 20 minut, vsaj trikrat na dan. Manever pomaga pri zmanjšanju otekline in bolečine, saj zoži krvne žile ter tako omeji povečan pretok krvi v poškodovano območje. 

Kompresija

Kompresija vključuje uporabo elastičnega povoja ali kompresijskega materiala okoli gležnja, kar dodatno pripomore k zmanjšanju otekline. Pomembno je, da povoj ni pretesen, saj lahko to povzroči težave s cirkulacijo. 

Elevacija

Pomembna je tudi t. i. elevacija, pri kateri poškodovani gleženj dvignemo nad nivo srca, s čimer zmanjšamo pritisk na prizadetem področju in posledično nastalo oteklino.

promocijska fotografija
Diagnostika po poškodbi

Za dobre rezultate okrevanja je po zvinu pomembno, da se čim prej odpravimo k specialistu, ki opravi temeljit pregled gležnja. 

Ob prvem pregledu preverimo prisotnost otekline, intenzivnost bolečine ter obseg gibanja v gležnju. 

V okviru pregleda izvajamo posebne diagnostične teste, ki so ključni za oceno ligamentov. Med njimi sta sprednji predalčni test, ki omogoča oceno funkcionalnosti ATFL, ter talar tilt test, ki ocenjuje CFL. 

Zaradi prisotnosti otekline in bolečine je včasih težko pridobiti natančne rezultate, zato je pregled priporočljivo ponoviti čez nekaj tednov, ko oteklina in bolečina nekoliko popustita.

Za potrditev visokih zvinov gležnja se uporablja squeeze test, ki ocenjuje prisotnost poškodbe tibiofibularne sindezmoze. Pozitiven rezultat, ki povzroči bolečino v tem predelu, lahko potrdi sum na visok zvin gležnja, ki zahteva ustrezno zdravljenje.

Po natančnem pregledu v kliniki Medicofit začnemo z napredno rehabilitacijo, ki vključuje terapijo za zmanjšanje bolečine in otekline ter individualno prilagojen načrt vadbe za krepitev mišic in stabilizacijo gležnja.  

Fizioterapija v kliniki Medicofit

Kljub učinkovitosti protokola PRICE po akutnem zvinu gležnja je za optimalno rehabilitacijo in preprečevanje dolgoročnih težav pomembno, da se po poškodbi obrnete na strokovno pomoč, ki jo ponujamo tudi v sodobni kliniki Medicofit. 

Za uspešno okrevanje po zvinu ima ključno vlogo fizioterapija, v sklopu katere naši strokovnjaki oblikujejo prilagojen načrt terapij, prilagojenih posamezniku.

promocijska fotografija

Načrt vključuje široko paleto terapevtskih tehnik, usmerjenih v zmanjšanje bolečine, obnovo gibljivosti in izboljšanje funkcionalnosti gležnja.

Fizioterapija v naši kliniki se tako osredotoča na: 

● Vaje za krepitev in stabilizacijo: Poudarek je na specialnih vajah za krepitev mišic okoli gležnja, kar izboljša moč in njegovo stabilnost ter zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe.

● Obnovitev gibljivosti: V sklopu gibalne terapije s pacientom izvajamo pasivne in aktivne raztezne tehnike, ki spodbujajo povečanje gibljivosti gležnja in obnovitev normalnega obsega giba.

● Obvladovanje bolečine: Na kliniki poleg gibalne terapije in naprednih manualnih tehnik uporabljamo tudi vrhunsko opremo aparatov in terapij, kot so SUMMUS laser, WINTECARE tecar ter EMS DOLORCAST udarni valovi, ki pomagajo pri obvladovanju neprijetnih simptomov.  

Zvin gležnja zahteva hitro ukrepanje, zato ne odlašajte in si ob poškodbi čim prej zagotovite termin v kliniki Medicofit, kjer bomo skupaj poskrbeli za vašo vrnitev v aktivno življenje!

VIRI
Jungmann PM, Lange T, Wenning M, Baumann FA, Bamberg F, Jung M. Ankle Sprains in Athletes: Current Epidemiological, Clinical and Imaging Trends. Open Access J Sports Med. 2023 May 22;14:29-46. doi: 10.2147/OAJSM.S397634. PMID: 37252646; PMCID: PMC10216848.
Melanson SW, Shuman VL. Acute Ankle Sprain. [Updated 2023 May 23]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459212/
Hertel J. Functional Anatomy, Pathomechanics, and Pathophysiology of Lateral Ankle Instability. J Athl Train. 2002 Dec;37(4):364-375. PMID: 12937557; PMCID: PMC164367.
Zahra, W., Meacher, H. in Heaver, C. (2024). Ankle sprains: a review of mechanism, pathoanatomy and management. Orthopaedics and Trauma, 38(1), 25–34. https://doi.org/10.1016/j.mporth.2023.11.005