Ta slovenska občina ima več novo odkritih primerov raka od povprečja v državi

V Mestni občini Koper beležijo višji delež odkritih novih primerov raka od slovenskega povprečja. Ta znaša 567,4 osebe na 100.000 prebivalcev na državni ravni, v Kopru pa 579,37 na 100.000 prebivalcev, kažejo zadnji podatki NIJZ iz publikacije o zdravju prebivalcev Zdravje v občini 2024.

Pri večini kazalnikov zdravja so sicer rezultati na Koprskem podobni slovenskemu povprečju. Sem sodi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, ki tako na državni kot občinski ravni znaša 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Na številnih področjih pa Koper zmanjšuje slovensko povprečje. Tako je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, nižji od slovenskega povprečja, enako velja za sladkorno bolezen. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,2.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila v Kopru 0,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1. Nižja je tudi stopnja umrljivosti zaradi samomora, ki v Kopru znaša 17 na 100.000 prebivalcev, na državni ravni pa 18. Slabše rezultate na področju samomora so zabeležili v sosednjem Ankaranu (21,61 na 100.000 prebivalcev), boljše pa v Izoli (12,33 na 100.000 prebivalcev) in Piranu (14,21 na 100.000 prebivalcev). V tem segmentu je znotraj obalno-kraške regije izstopala občina Hrpelje-Kozina, kjer niso zabeležili samomorov.

Slabša odzivnost na presejalne programe

Za dobra dva dneva več od slovenskega povprečja je v Kopru trajala bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev, ki na vseslovenski ravni znaša 21,7 dneva, v Kopru pa 23,9 dneva. Malce slabša je v Kopru tudi precepljenost proti okužbam s HPV, kjer državno povprečje znaša 45,16 odstotka otrok v 6. razredu, v Kopru pa je 38,45 odstotka. Še slabše rezultate so zabeležili v Piranu, kjer je precepljenih le 34,86 odstotka otrok, najslabše pa je v Ankaranu, kjer je precepljenih le 28,95 odstotka otrok v šestem razredu. Povsem drugače je v sosednji Izoli, kjer je precepljenih 58,42 odstotka otrok v 6. razredu.

Slabše od slovenskega povprečja se Koprčani odzivajo na presejalne programe. Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je znašala 57,6 odstotka, v Sloveniji pa 63,4 odstotka. Presejanost v Programu Zora za raka materničnega vratu je v Kopru 70,9 odstotka, v Sloveniji pa 71,4 odstotka. Podobne rezultate so za odziv na presejalne programe v Slovenski Istri zabeležili tudi v Piranu in Ankaranu, medtem ko je v Izoli na Program Svit večji odziv od slovenskega povprečja, in sicer 64,5 odstotka. Odziv za Program Zora je bil enak kot v Kopru.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi