Pogosto so pacienti nad seboj presenečeni, kako močni so bili med zdravljenjem. Po zdravljenju pa menijo, da je "prišlo za njimi".
Rak predstavlja velik javnozdravstveni problem. Njegova pogostost namreč narašča in do leta 2030 naj bi se skoraj podvojila, poroča Združenje za radioterapijo in onkologijo. Psihofizične, emocionalne, socialne in druge težave ob diagnozi raka, v poteku samega zdravljenja ali leta po uspešno končanem zdravljenju, lahko občutno prizadenejo bolnikovo z zdravjem povezano kakovost življenja.
Bolezen, kot je rak, je za vsakogar težka življenjska preizkušnja. Pogosto pride nenadoma in ogrozi utečeni tok življenja.
Pomemben vir stiske je spoprijemanje s posledicami bolezni in njenega zdravljenja. Pogosto pa je spregledano predvsem zahtevno obdobje zaključevanje zdravljenja. Združenje za senologijo Slovenije je raziskalo celostno rehabilitacijo onkoloških bolnikov, ki so jo poskusno uvajali v Sloveniji od leta 2019 do leta 2022 za zagotavljanje kakovostnejšega življenja bolnic z rakom dojk.
Ugotovili so, da so pogosto pacientke nad seboj presenečene, kako močne so bile med zdravljenjem, in menijo, da je po zaključku zdravljenja "prišlo za njimi".
Občutek ranljivosti se lahko stopnjuje, ko ni več strukture in predvidljivosti, ki jo prinaša zdravljenje, ter varnosti ob rednih stikih z zdravstvenim osebjem.
Povedo, da so "bile med zdravljenjem močne", in jih preseneti, da se stiska poglablja takrat, ko same od sebe, pa tudi njihovi bližnji, pričakujejo, "da bo tako kot prej". Toda konec zdravljenja ne pomeni konec spoprijemanja s posledicami zdravljenja, opozarja Združenje za senologijo.
Prav tako pomemben vir stiske je strah pred ponovitvijo bolezni. Veliko bolnic ima izkušnjo, da se obremenjujoča čustva in misli na bolezen okrepijo v nekaterih okoliščinah. Strah se lahko stopnjuje ob vsaki nenavadni telesni zaznavi. Strah se lahko stopnjuje pred vsakim kontrolnim pregledom, pri čemer je lahko še posebno izrazit ob prvi kontroli. Strah se lahko zelo poveča tudi ob razmišljanju o prihodnosti ali ob bolezni in smrti bližnjih.
Ne bojte se prositi za pomoč
Pomoči v obdobju po diagnozi ne poišče prav veliko ljudi - čeprav mnogi menijo, da bi psihologa potrebovali prav takrat. Pri bolnicah z rakom dojke podatki kažejo, da jih približno 30 odstotkov poišče pomoč med zdravljenjem, običajno pred zdravljenjem s kemoterapijo. Še več pa se jih odloči za pomoč po končanem zdravljenju, ko se včasih stiska poglobi.
Ob globlji stiski je smiselno poiskati strokovno pomoč. Ne bodite razočarani nad seboj in ne sramujte se, če potrebujete pomoč.
Pomoč kliničnega psihologa ali psihiatra je dobrodošla pri spoprijemanju z anksioznostjo, depresivnostjo, nespečnostjo, težavami s koncentracijo in drugimi težavami, ki vas ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju ali kadar čutite, da vam duševna stiska uhaja izpod nadzora.
Rak dojk še vedno izjemno pogosta bolezen: prepoznate ga lahko pravočasno
