24. 6. 2021, 15:02

Rastlinska pomoč za pljuča, grlo in dihalne poti ob težavah z virusi

Sanja Lončar

»Zakonitosti narave so preproste – v kar vlagamo svojo energijo, to krepimo. Ko je vsa naša energija usmerjena v strah pred boleznijo, bolezen raste. Zato je edina modra pot krepiti zdravje ter svoje moči usmerjati v spoznavanje delovanja našega telesa in vloge naštetih mikroorganizmov v njem, ki večinoma opravljajo koristne naloge in omogočajo naš obstoj.«

Patogeni so vse naokoli nas. Tako je od nekdaj bilo in vedno bo. Vse, kar lahko storimo, v resnici je, da se teh ne trudimo zanašati v svoje delo, a smo ob tem vendarle pripravljeni na srečanje z njimi, ko in če do njega pride. Da bi bili na to zares pripravljeni, moramo v prvi fazi poskrbeti, da so naša ’skladišča’ polna najmanj najnujnejših vitaminov C in D, več cinka in magnezija, esencialnih aminokislin in seveda vode. Če nam bo ob tem uspevalo zaloge bojevnikov zoper viruse ubraniti še pred tolpo stresnih hormonov (še posebno kortizola), ki bi vse to radi porabili sami, smo naredili veliko.

A naj se še tako pazimo, bomo slej ko prej naleteli na drugo fazo, ki jo bomo prepoznali po občutku, da so se nam sluznice posušile, nato nas bo nekaj začelo žgečkati po grlu in nas mraziti.

»To je prelomni trenutek, v katerem lahko še odločamo o poteku in z vso močjo podpremo notranjo obrambo,« v svoji novi knjigi Naravne rešitve za težave z virusi prepričano zapiše avtorica knjig in promotorka naravnega zdravilstva Sanja Lončar in v nato natrese vrsto koristnih namigov za takojšnje ukrepanje, med katerimi sta tudi vroča kopel, ki učinkovito ustavi prehlad in recept za inhalacijo proti prehladu. Slednjega si v nadaljevanju izposojamo.

Recept za inhalacijo proti prehladu

Potrebujete:

  • eno žlico cvetov kamilice
  • eno žlico žajbljevih listov
  • 3-4 kapljice eteričnega olja evkaliptusa

Prelijemo z litrom vroče vode in se postavimo nad lonec. Glavo pokrijemo z brisačo, da para ne uhaja. Držimo se na tolikšni razdalji, kolikor lahko zdržimo. Inhaliramo 10 minut.

V kolikor smo prvo in drugo fazo srečanja z virusom zamudili, je skrajni čas, da imunskemu sistemu priskočimo na pomoč vsaj v tretji, t.j. akutni fazi, pri kateri virusu že okupirajo naše celice, telo pa se je že pričelo boriti, da bi vsiljivca izgnalo. In telo za to premore cel kup izjemnih mehanizmov.

»To, kar vidimo kot izloček, je dejansko zelo učinkovito spiranje sluznic. To, kar je za nas vročina, je dejansko ’sežiganje’ virusa. Tudi otečeno žrelo naš imunski sistem ustvarja z enakim namenom: da bi virusu preprečil preboj čez naše obzidje. Vročina, slina, zatekanje … torej niso delo virusa! Virusi bi bili presrečni, če vsega tega ne bi bilo. To so naši vzvodi, s katerimi naš lastni imunski sistem poskuša urediti novonastalo situacijo,« pojasnjuje Lončar in poudarja: »Nespametno bi bilo ugašati naša najboljša obrambna orožja. To, da ne čutimo simptomov, ne pomeni, da smo s tem izgnali povzročitelja. S tem mu dejansko delamo uslugo.«

Če se na tem mestu bralstvo sprašuje, ali potem sploh smemo storiti kaj, da zmanjšamo glavobol, znižamo vročino, ustavimo curljanje iz nosu ali draženje na kašelj, Lončar dodaja: »Ločiti moramo med simptomi, ki na niso všeč (npr. curljanje iz nosu), in tistimi, ki so lahko ogrožajoči za telo (zelo visoka vročina, preveč izločka, ki ustvarja dušenje, pretirano dražeč kašelj, ki onemogoča normalno dihanje …). zavedati se moramo, da če nekaj le izklopimo ali omilimo, s tem težave ne odpravimo. Zato je najboljša pomoč pomagati čim manj.«

S ’čim manj’ Sanja Lončar seveda misli preuranjeno poseganje po sinteznih bližnjicah. Te naj nam bodo na dosegu roke šele, če simptomi postanejo ogrožajoči. Prav nasprotno pa velja za naravna blažila, s katerimi smo imunskemu sistemu lahko v oporo. Še več. Lončar temu pravi: igrati v istem timu!

»Kot otrok sem domala ’doktorirala’ iz ravno teh zapletov, ki so sledili prehitri uporabi vsega arzenala kemičnih snovi za ustavitev prehladov. Cena za to so bila nešteta vnetja ledvic in ušes, ki jih takrat nihče ni povezoval z načinom, kako so me zdravili. Zelo pomembno je razumeti, kaj želi naš imunski sistem z različnimi simptomi doseči. Igrati moramo v istem timu, ne pa drug proti drugemu.«

Imunski sistem, ki mu Lončar pravi tudi modrost telesa, gre skratka podpreti in ne onemogočati pri njegovem boju z virusi.

V knjigi Sanje Lončar boste tako lahko prebrali, kako gre hvaležno sodelovati z imunskim sistemom, namesto da bi ga sabotirali z: »Ugasnili bomo vročino, zato da lahko grem na sestanek ali srečanje s prijatelji.« in kaj vse nam v pomoč pri skupnem boju nudi izjemna zakladnica narave.

»Kafra, kamilica, materina dušica, ameriški slamni, lipovo cvetje, bezgovo cvetje, bezgove jagode, vrbovo lubje, listi trpotca, žajbljevi listi, korenina in listi sleza, listi in cvetovi slezenovca, bršljan, sladki koren, plodovi komarčka, črna meta, črna redkev z medom, črna kumina, cimet in med, ingver, čili, velecvetni lučnik, vodna kreša, kardamom, evkalipt, korenina badrenca, lapuh, korenina spomladanskega jegliča, lovorovi listi, raztopina soli, borovi in smrekovi vršički, propolis, janež, čebula z medom, česen z medom, koncentrirana sirotka.«

Za več branja in napotkov o tem, kako pravilno pripraviti zdravilne podporne pripravke in za katere potrebe gre uporabiti katerega, pa gre ob priliki v roke vzeti zajetno in lično knjigo Sanje Lončar: Naravne rešitve za težave z virusi.

3 zanimivosti za najbolj radovedne iz knjige Sanje Lončar:
  • Ste vedeli, da so v starih časih za rastlinske izvlečke uporabljali predvsem med in vino? Pri obeh gre namreč za veliko več kot le topilo na bazi sladkorja in alkohola. Še posebno za med velja, da sam po sebi deluje protimikrobno, v kombinaciji z zelišči pa se njegove zdravilne moči še pomnožijo.
  • Ste vedeli, da so v časih, ko še nismo poznali antibiotikov, ljudje znali prepoznati izjemno koristnost zdravilnih sluzi? Takrat so telesu pri zdravljenju dihal pomagali predvsem s slezi, trpotcem, lišaji, cvetovi lučnika, velikim omanom in številnimi drugimi zdravilnimi rastlinami.
  • Ste vedeli, da že obstajajo znanstvene raziskave, ki so dokazale, da marsikatera rastlina zmore celo več kot sintezna zdravila, ki so nam na voljo? Ena od takšnih rastlin je tudi česen, za katerega so naši predniki verjeli, da odganja hudiča in bitja teme, znanost pa danes pritrjuje, da je česen sposoben iz naših celic prav zares izgnati patogene, ki jim pred tem niti sintezni pripravki niso bili kos.
PRavljična Agencija Press
O avtorici

Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave, s katerimi se človek danes srečuje. V tem času je kot avtorica ali soavtorica ustvarila že več kot 20 knjižnih uspešnic, med katerimi so tudi Naravne rešitve za bolečine, Kako ohraniti možgane, Ščepec rešitve, Ščepec vedenja, Ščepec ustvarjanja, Adijo prehladi, Resnice in zmote o maščobah … 6 knjig je prevedenih tudi v nemški jezik. Sanja vodi seminarje in predava za strokovno in širšo javnost v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem.

Sanja Lončar je direktorica Zavoda za celostno samooskrbo, Škofja Loka, in urednica informacijskega središča zazdravje.net