26. 8. 2021, 11:57

Robert Oravecz o tem, zakaj dobi Ihan le nekaj všečkov, zdravnica z analizo lažnega vzorca 'urina' pa tisoče!

Osebni arhiv Robert Oravecz

Doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., psihiater in psihoterapevt, je zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Ormožu, občasno ordinira v psihiatrični ambulanti na Ptuju in poučuje na štirih fakultetah. Kot strokovnjak za duševno zdravje je v minulih mesecih na družbenem omrežju Facebook že pisal o posledicah, ki jih imajo stiske epidemije na ljudi, tokrat pa se je javno preizpraševal še o vlogi družbenih omrežij pri ustvarjanju alternativnih resničnosti, ki sokreirajo tok epidemije.

Takole je uvodoma zapisal:

"V 80-ih letih je sedaj že pokojni, izredno intelektualno usmerjen madžarski profesor psihiatrije preživel nekaj časa v New Yorku kot gostujoči profesor. Ker hodi z odprtimi očmi, je prišel do ugotovitve, da veliki diskurzi 20-a stoletja, kot so znanost, ideologije, filozofske smeri izgubljajo verodostojnost in dominanten položaj glede ustvarjanja realnosti. Soočil se je namreč s pojavnostjo postmoderne družbe. Videl je cvetočo polimorfnost medijev, zametke alternativnih teorij, poskuse dekonstrukcije obstoječih stvarnosti. Prišel je do spoznanja, da je realnost družbeni konstrukt. Napovedal je širitev te kulture na evropski kontinent.

Takrat se mu ni niti sanjalo še o moči googla in facebooka. Ko se je pojavil internet, smo bili navdušeni zaradi možnosti neskončnih povezav, dostopa do znanja, ki je bil do tedaj nedostopen. obenem smo lahko delili ideje z znanstveniki iz celega sveta, da bi našli podobno misleče, s katerimi bi se povezali in ustvarjali, konstruirali novo realnost.

Že v 80-ih letih so se pojavljale alternativne teorije o tem: ali smo hodili po Luni, ali so bili nezemljani med nami ... vendar so bile te objave silno omejene na ozek krog “drugače mislečih”. S spletom in nato družabnimi omrežji se je njihov vpliv razširil na celi vesoljni svet. Vse kaže na to, da je nekaj v človeški duševnosti, recimo temu “sensation seeking”, da nenehno išče nekaj nenavadnega, novega, čudnega, odstopajočega."

Življenje, ki ga živimo danes, tako močno zaznamuje nepregledno mnoštvo medijev vseh vrst, ki sooblikujejo (ali celo na novo kreirajo) alternativne realnosti. Ali, kot v zapisu na Facebooku nadaljuje dr. Robert Oravecz: "Konstruktivizem zagovarja, da: v kolikor se dva človeka o nečem strinjata, to postane stvarnost."

S prevlado družbenih omrežij (ki jim je uspelo na rob kolektivnega diskurza potisniti celo t.i. 'mainstream' medije) se je možnost tovrstnih novih konstrukcij alternativnih realnosti praktično multiplicirala v neskončnost, pri čemer izvor ta hip najbolj viralnih teorij zarot še zdaleč ni tako raznovrsten. "Tiskovni predstavnik Bele hiše trdi, da vse te teorije zarot, ki krožijo po svetu, izvirajo iz zgolj 16 'generatorjev alternativnih realnosti'," opozori Robert Oravecz in v svojem razmisleku nadaljuje s čudenjem nad dejstvom, da se je neznano kam izgubilo stremenje človeške civilizacije, ki si je od časa razsvetljenstva dalje prizadevala, da bi stvarnost temeljila na dokazih.

"Medtem ko je znanost vedno bolj utemeljena v preverljivih in ponovljivih raziskavah, alternativna stvarnost temelji na predpostavkah, ki jih prepoznavamo v miselnih vzorcih psihotičnih oseb in v srednjeveških zapisih inkvizitorjev."

Po dobrem letu in pol boja človeštva s pandemijo profesor Robert Oravecz ugotavlja, da ljudje demonološkega razmišljanja še zdaleč nismo pustili za seboj in da jih v resnici ni malo, ki 'verjamejo v obsedenost, vraže, uroke'. 

"Sedaj pa se soočamo z izobraženimi posamezniki, ki pristno zatrjujejo, da virusi ne obstajajo, da tisoči bolnikov niso umrli zaradi virusne okužbe, da je zemlja ploščata, da so med nami nezemljani-kuščarji, mala in velika siva bitja, da se rak v enem dnevu pozdravi z romunskim petrolejem ali sodo bikarbono.

Naša raziskava je potrdila, da le 9% anketiranih posameznikov zaupa vladnim, uradnim medijem, vsi ostali se zatekajo Googlu in Facebooku ter prijateljem, ki se prav tako preskrbujejo z informacijami na spletu.

Nekoč sem nekje prebral, da si ni Hitler našel Nemčije, temveč si je Nemčija našla svojega HItlerja. Podobno je z alternativnimi konstrukti realnosti.

Motivacija glede nagnjenosti k nepreverjenim in nepreverljivim teorijam zarot je bolj ali manj jasna. V ozadju je strah in pomanjkanje bazičnega zaupanja. Vseh nas je po malem strah pred novimi, predvsem negativnimi stvarmi. Je pa širok spekter kvalitete zaupanja od popolne naivnosti in nekritičnega optimizma do klinično ovrednotljive paranoidnosti. V kataklizmičnih situacijah je očitno, kako se ljudje različno odzivajo na ogrožajoče situacije. Nepredvidljivost prebudi arhaične načine dojemanja stvarnosti, kot so bogovi, demoni, hudič, nevidne politične sile ...

Fukujama opozarja, da se politika, ki naj bi bila v interesu dobrobiti prebivalstva spreminja v politiko identitete, torej za ekspresijo določenih vrednot in identifikacijo z določeno družbeno skupino. To seveda ne velja le za politiko, temveč tudi za medijski diskurz, influenserje, konstruktorje stvarnosti.

Opažamo, da ti posamezniki gradijo svoj image in profit od tega, da se trudijo dekonstruirati obstoječe, medijsko in znanstveno podprte konstrukte realnosti. To vidimo pri diskreditaciji politikov, znanstvenikov, celotne poklicne skupnosti... Tehnologija dekonstrukcije je zelo široka, od kompromitiranja, do izpostavljanja nepomembnih, obrobnih dejstev, do napačnega tolmačenja podatkov in vse do namernega potvarjanja dejstev.

V tej zgodbi lahko prepoznamo različne akterje:

  • Konstruktorji, ustvarjalci teorij zarot Njihov cilj je prodati čim več knjig, webinarjev, gostovati v tv oddajah...
  • Influenserji, ki s svojo navidezno verodostojnostjo podprejo in razširijo te teorije. Večinoma gre za senzacionalizem, razvrednotenje znanstvenih, političnih, družbenih dejstev. (Pomembno je postati viralen )

Pred leti je znan madžarski profesor kardiokirurgije vrgel “puško v koruzo” in je prišel do spoznanja, da je njegova naloga rešiti madžarski narod. V nekem trenutku je začel širiti teorijo, da vlada zastruplja narod s kalijevim kloridom, ki se ga v majhnih količinah dodaja kuhinjski soli. Čeprav j znanost legitimno dokazala, da te trditve ne držijo, je njegov družbeni status prispeval k temu, da so Madjarji množično priklonili njegovim trditvam. NI pomembno kaj se govori, pomembno je tudi kdo to počne. (Skupnost Q v ZDA)

  • Ustvarjalci skupnosti, ki s svojimi zapisi in delitvami ustvarijo skupnost okoli česarkoli. Motiv za to je obstoj iracionalnega strahu, okoli česar se ustvarja alternativna realnost, kot jedro identitete skupnosti. (Radikalni vegani, zaščitniki pitbulov, antivakserji, zanikovalci holokavsta, petkovi kolesarji, rumeni jopiči, svetlojedci, alternativci vseh sort).
  • Zavedeni posamezniki, ki se identificirajo s predpostavkami skupnosti in postanejo dobri vojščaki revolucije.

Te skupnosti temeljijo na “totalitarni iracionalnosti”, kar se kaže v tem, da pripadniki teh skupnosti niso pripravljeni na upoštevanje in dialog z argumenti nasprotne strani, na vsak napad na njihovo realnost se odzovejo z mobilizacijo svojih sil, agresivno retoriko, kompromitacijo ali dekonstrukcijo nasprotnikov. Osnovne predpostavke postanejo nepomembne, pomembna je le pripadnost skupnosti in zaščita temeljnih vrednot, kar zagotavlja razrešitev strahov ter občutkov krivde in odgovornosti. Gre pri tem za staro, dobro znano metodo drugotenja. Neredko prepoznamo mehanizme projekcije, splittinga, projektivne identifikacije, ko drugi osebi pripišemo to, kar v sebi ne sprejemamo. Na drugi strani so tisti “pasjeglavi”, Židje", “Turki”, “Balije” kabalisti, ki jejo ugrabljene otroke, , podkupljivi, nemoralni zdravniki, ničvredne ženske.

O nasprotnikih vedo vse. Pogosto dosežejo svoj cilj, da nasprotnik, ki ni pripravljen dvigniti rokavico in se spustiti na nivo napadalcev, odneha, zapusti virtualni prostor. Zmaga nasilje. Na Facebooku, na Kredarici, pred parlamentom ..."

Profesor Robert Oravecz svoj zapis na Facebooku konča s pozivom na tisti del javnosti, ki še prisega na vrednote razsvetljenstva, ter spodbuja izobražence, naj se vendarle postavijo v bran stvarnosti, ki temelji na znanstvenih dokazih, kar je potrebno storiti še preden bosta znanost (in predvsem medicina) izgubila vso svojo legitimnost in kredibilnost.

"Psihično bolj strukturirani posamezniki so sposobni oblikovati svoje predstave o realnosti in prepoznati evidence, na katerih slonijo določene trditve. Pravi izobraženci smo po definiciji nagnjeni k individualizmu. Ne rabimo zavetje skupnosti, realne ali virtualne. Trudimo se spoštovati univerzalne vrednote, kot je človeško življenje, dobrobit drugih, socialno odgovornost ... Zato smo v virtulanem prostoru šibki. Prof. Ihan je deležen le nekaj všečkov, med tem pa je splošna zdravnica, ki je poslala cepivo na preiskave, kot vzorec urina, je deležen tisočih všečkov in delitev."

Celoten zapis profesorja si lahko preberete tukaj:

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev