Sezona zimskih prehladov, grip in virusov je na vrhuncu. Kdaj je skrajni čas, da otroka peljemo k pediatru? Kdaj ni v primernem stanju za v vrtec? In kako mu pomagati?
Zima je čas, ko se čakalnice pediatrov hitro napolnijo z malčki, ki jih mučijo kašelj, vročina in zamašeni noski. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so prehladi eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika pri otrocih. V pogovoru z izkušenim pediatrom dr. Denisom Bašem (dr. med., spec. ped., ki je zaposlen v Zdravstvenem domu Kamnik) smo raziskali, kako najbolje poskrbeti za zdravje otrok v zimskih mesecih, katerim simptomom posvetiti posebno pozornost in kako lahko starši preventivno ukrepajo, da bi zmanjšali tveganje za okužbe.
Te dni so čakalnice polne bolnih otrok in zaskrbljenih staršev.
Prehladna obolenja so za nekatere starše z majhnimi otroki stalnica. Med epidemijo smo bili zelo previdni, da z izcedkom in kašljem nismo hodili med ljudi, a zdi se, da smo večino tega pozabili. Ljudje spet hodijo napol bolni v službe in otroci v vrtce. Ste tudi vi to opazili in kakšno je vaše mnenje o tem?
Res je, da se je življenje vrnilo v stare tirnice in smo kar pozabili, da lahko tudi enostavni higienski ukrepi preprečijo marsikatero okužbo. Predvsem se moramo vesti odgovorno in se zavedati, da so med nami kronični bolniki, starejši in dojenčki, pri katerih se lahko navaden prehlad resno zaplete. Čeprav pa po drugi strani opažam, da si vseeno več ljudi ob obisku zdravstvene ustanove, če so bolni, nadene masko. Ozaveščanje je ključ do uspeha.
Kje je po vašem strokovnem mnenju tista meja, znaki, da moramo ostati doma, da ni primerno, da hodimo med ljudi? Sploh so starši v dilemi pri dolgotrajnih otroških kašljih, ki se lahko vlečejo tedne. Kdaj nismo več kužni?
Otrok, ki ima povišano temperaturo, ima obilen izcedek iz nosu in oči, veliko kašlja ali se slabo počuti, si zasluži počitek in domačo oskrbo. Največja kužnost je kakšen dan pred boleznijo in ves čas opisanih simptomov. Ko so vsaj 24 ur brez vročine in se je stanje izboljšalo, takrat se lahko ponovno vključijo v vrtec. Večinoma otroci, ki so bolni več kot tri dni, potrebujejo posvet z lečečim pediatrom. Kašelj, ki traja več kot en teden ali se stopnjuje, običajno zahteva pregled pri pediatru. Od pregleda je odvisno, ali gre za stanje, ki zahteva domačo oskrbo ali pa je kašelj posledica preodzivnosti dihal ter se lahko otrok vrne v kolektivno varstvo.
Vročina je stanje, ki obvezno zahteva počitek.
Velikokrat je težava kašelj, ki se poslabša zvečer in krati noči in spanec. Imate kakšen nasvet, kako ravnati, ko ima otrok noč za nočjo napad kašlja?
Če otrok diha brez napora, na pljučih ni slišnih dodatnih fenomenov, potem gre za reaktiven kašelj, kjer pomagajo predvsem čas in splošni ukrepi, kot so dovolj vlažen prostor, prehoden nos, dvignjeno vzglavje, mogoče so po raziskavah učinkoviti preparati, ki vsebujejo med. Če je vzrok drugje (kar se seveda ugotovi s pregledom), pa predpišemo specifična zdravila, kot so olajševalci dihanja, zdravila za zdravljenje astme ali mogoče antibiotik.
Nekateri starši hitijo k zdravniku ob vsakem najmanjšem prehladu, drugi pa se z domačo lekarno borijo proti bolezni (pre)dolgo sami. Kdaj je pravi čas, da obiščemo pediatra, obstajajo mogoče kakšne smernice?
Starši naj bodo pozorni na videz, otrokovo dihanje, obnašanje, pitje tekočin in odvajanje urina in blata. Pri mlajših dojenčkih od 6 mesecev na večjo verjetnost resnejše okužbe kažejo temperature (nad 38,5 °C) z mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, zavračanje tekočin, zmanjšano odvajanje urina, izpuščaji na koži, ki ne zbledijo na dotik. Bodite pozorni tudi na spremembe v obnašanju otroka, kot sta pretirana zaspanost ali razdražljivost. Tudi močne bolečine v ušesih ali žrelu zahtevajo pregled.
Bolečine v ušesih zahtevajo pregled pri pediatru.
Ko je otrok prehlajen, veliko staršev ostaja z njim v notranjosti doma, saj so prepričani, da mraz ni primeren, da se bo otrok še bolj prehladil, če bi se odpravili na sprehod. Ali sta svež zrak in zimski mraz res tako velika sovražnika?
Svež zrak je koristen za otroke, tudi v zimskih mesecih. Gibanje na prostem naj bo del vsakdana, razen ob močnih prehladnih simptomih ali pri dojenčkih z bronhiolitisi. Zimski mraz ne povzroča prehladov – dolgotrajna izpostavljenost mrazu pa lahko oslabi telo.
Nekateri starši so od novembra do marca v začaranem krogu prehladov in virusov. V svoji stiski posežejo po številnih otroških prehranskih dopolnilih. Kakšno je vaše mnenje o tem? Bi bil smiseln pred jemanjem posvet s pediatrom?
Za krepitev imunskega sistema je ključna uravnotežena prehrana z dovolj sadja, zelenjave in beljakovin (poleg dovolj spanca, osnovnih higienskih ukrepov ter zaščite s cepljenjem proti gripi in pnevmokoknim okužbam). Zaradi splošnega pomanjkanja D-vitamina, ki je pomemben dejavnik pri delovanju imunskega sistema, svetujemo vsem zdravim otrokom, da od oktobra do aprila prejemajo dodatek 800 enot (za dojenčke pa 400 enot na dan čez celo leto). Če ima otrok določena stanja, npr. alergije, kronične bolezni ... pa se je dobro posvetovati z lečečim pediatrom o morebitnih drugih prehranskih dodatkih.
Svež zrak otrokom koristi, naj jih le ne prezebe.
Danes so otroci, sploh v šolskem obdobju, precej bolj zaposleni, kot so bili otroci včasih. Po šoli sledijo treningi in popoldanske organizirane aktivnosti, velikokrat kar do večera. Ali – če otroka preveč preobremenimo – tudi to vpliva na njegov imunski sistem?
Preobremenitev otroka s šolskimi in zunajšolskimi dejavnostmi lahko povzroči kronični stres, ki oslabi imunski sistem. Po šolskih obveznostih naj ima otrok čas za sprostitev in prosto igro, saj je ravnovesje ključno za zdrav razvoj.
Imate ob koncu pogovora še kakšen nasvet za starše?
Staršem svetujemo, da prisluhnejo potrebam svojega otroka, ga ob bolezni ne obremenjujejo preveč in ne hitijo z vrnitvijo v vrtec ali šolo. Preventiva vključno s cepljenjem proti nalezljivim boleznim, dobra higiena in razumevanje znakov bolezni so ključni za zdravje otrok in manjšo obremenitev celotne družine.
Novo na Metroplay: V zaporu sem plesal | Dragan Živadinov
