Priznani Slovenec delil revolucionarne ugotovitve: resnica o stresu in delovanju možganov vas bo močno presenetila

Filozof in novinar Sašo Dolenc je delil presunljive ugotovitve, ki jih je delila znanstvena revija Scientific American. Profesorica Lisa Feldman Barrett, avtorica številnih knjig o naravi čustev in delovanju možganov, je v novem članku za revijo Scientific American namreč predstavila zanimivo hipotezo: model "beg ali boj", ki naj bi se sprožil ob zaznavi nevarnosti, naj bi bil namreč zastarel pogled na delovanje možganov. 

Profesorica trdi, da se "možgani namreč večinoma časa ne odzivajo na grožnje, ampak jih predvidevajo." Ob tem je njihova glavna naloga zmanjševanje negotovosti v spreminjajočem se svetu. Namesto da bi se tako možgani zgolj odzivali na dražljaje iz okolja, tako ves čas ustvarjajo napovedi o prihodnjih dogodkih.

Proces naj bi temeljil na preteklih izkušnjah, možganom pa omogočal, da vnaprej pripravijo telo na prihodnje dogodke. Ko tako zaznajo možnost potencialne grožnje, že vnaprej ustvarijo več možnih akcijskih načrtov, to pa omogoča hitrejši in bolj učinkovit odziv. S tem ko se osredotočajo na predvidevanje, možgani zmanjšujejo negotovost. 

Barretova v članku sicer ponudi svež pogled na razumevanje stresa, saj pravi, da je "stres le način, kako možgani predvidevajo potrebo po porabi energije ter se nanjo ustrezno pripravljajo." Stres naj bi namreč tradicionalno razumeli kot psihološki in fiziološki odziv na grožnje ali pritiske iz okolja. Telo se tako pripravi na reakcijo boj ali beg. Ta poudarja takojšen odziv na nevarnosti ali izziv. V nasprotju s tem pa nova definicija poudarja vlogo možganov pri predvidevanju prihodnjih potreb in pripravi telesa na te potrebe, ne glede na prisotnost dejanskih groženj. 

Kakšna je glavna razlika med pristopoma?

Tradicionalna definicija stresa izhaja iz neposrednega odziva na grožnje, medtem ko nova definicija poudarja preventivno naravo možganskega delovanja. To vnaprej pripravlja telo na morebitne izzive, s tem pa se zmanjšujeta negotovost, tako se tudi ohranja homeostaza. Nova spoznanja kažejo, da možgani ne delujejo zgolj reaktivno, ampak predvsem proaktivno, s čimer poskušajo zmanjšati negotovost ter v vseh situacijah zagotoviti energetsko učinkovitost telesa. 

Novo na Metroplay: "Bil sem že na meji, ampak sem speljal do konca" | Andrej Škufca