Vse o orgazmu - svetemu gralu raziskovalcev seksa in starodavnih kultur

Govorimo seveda o orgazmu, svetem gralu raziskovalcev seksa in bistvu večine starodavnih kultur. Je na absolutnem piedestalu užitkov Zahoda, toda večina ljudi ga doživlja samo 12 minut na leto. Ta suhoparni znanstveni podatek je pojasnilo, zakaj si vedno želimo več. In še vedno je to področje, o katerem se moramo veliko naučiti.

»Ko govorimo o razumevanju ženske spolnosti, večina moških več ve o tem, kaj se skriva pod pokrovom avtomobila kot pod 'pokrovom' klitorisa,« pravi seksolog Ian Kerner.

Skozi dolgo zgodovino človeštva je dobil orgazem mnoge oznake, od grešnega doživljanja do svetega dogodka, mnogi vzhičeni avtorji pa ga opisujejo kot nekaj najbolj čudovitega, kar lahko človeško telo in um izkušata znotraj svojega obstoja.

Jonathan Margolis, avtor knjige ene najpogosteje citiranih del o tej večno zimzeleni temi, Intimna zgodovina orgazma (An Intimate History of the Orgasm), je šel še dlje, saj je orgazem postavil po pomembnosti takoj za hranjenjem in dihanjem, kot »enega najpomembnejših determinant človekovega vedenja skozi zgodovino vse do današnjih dni«.

Najboljši način za to, da preverimo, ali ima Margolis prav, je, da se vrnemo v zgodovino. Kje je bolje začeti kot ravno v starodavnem Egiptu, v katerem je bila seksualnost nadvse pomemben del zemeljskega in celo posmrtnega. Doseganje orgazma je bilo tako globoko čislano, da je bilo celo za bogove dostojno nenehno izpopolnjevanje, seveda s samo prakso.

Vzemimo za primer egipčanskega boga sonca Ra, ki je takrat, kadar v bližini ni bilo ustrezne ženske, stvari vzel v svoje roke (dobesedno) – in z eno od heroičnih masturbacij mu je celo uspelo ustvariti božanska dvojčka, ki naj bi nadaljevala njegovo nebeško dinastijo. Faraoni pa so imeli celo obvezo javno masturbirati v Nil, s čimer so svojemu narodu v prihajajočem letu zagotovili rodovitnost in obilje.

Podobno Egipčanom, ki so orgazem odkrito častili in z njim vse njegove čudodelne učinke na telo in zavest, so starodavni Judje menili, da je greh, če moški ne zadovoljuje svoje žene, kot se spodobi (denimo ne dovolj pogosto), pa četudi to ni bilo zapisano kot 11. Božja zapoved.

V Tibetu, Indiji in Nepalu pa je imela posebno vlogo tantra, ezoterični nauk o duhovnih izkušnjah in izpolnitvi svetih želja, v katerem je orgazem odskočna deska za višje zavedanje, praktikante pa so spodbujali k izboljševanju svojega orgazma za duhovno rast.

Tantrizem temelji na veri v usklajenost makro- (vesoljstvo) in mikrokozmosa (človek), cilj njegove odrešenjske poti je v podobi samorealizacije oziroma dosega kozmične zavesti. Za to tantra ponuja več različnih tehnik, v ta namen pa obstaja v tako imenovanem levorokem tantrizmu tudi ritualni spolni odnos.

Poleg vzhodnjaške tantre se je tudi veliko drugih religioznih gibanj vrtelo okoli seksa. Skladno s tedanjimi prepričanji so na starodavnem Bližnjem vzhodu in na bližnjih območjih devištvo imeli za resno pomanjkljivost in svečeniki so dekleta pred poroko nujno odrešili te hibe, sveta prostitucija pa je bila bolj ali manj univerzalna.

Seks in orgazem sta bila v starodavnih družbah globoko spoštovana, kar pa se je močno spremenilo v srednjem veku. Krščanstvo je vse postavilo na glavo. Veliko zgodnjih kristjanov se je bojevalo proti zanje nazadnjaškemu pogledu, da je seks čisti užitek, saj so ga imeli za živalsko dejanje.

Čeprav Jezus nikoli ni pridigal proti seksu, je krščanstvo postavilo Gospoda v središče erotičnega hrepenenja. Toda že citirani Jonathan Margolis je poiskal in našel seksualni trenutek tudi pri njih, in sicer: v svoji knjigi drzno navaja, da se sveti Frančišek iz Assisija vrgel v bodičast grm zato, da je s tem prikril neželeno erekcijo in ne nazadnje tudi orgazem.

Leta 1558 je nenavadno odkritje spremenilo zgodovino orgazma. Italijanski zdravnik Mateo Renaldo Columbus je odkril – ne, ne Amerike, temveč 'majhen hrib' ali po grško klitoris. Žal pa Columbusovo odkritje ni odprlo novega poglavja seksualnih užitkov.

Ne samo da so menili, da je ženski orgazem le stranski produkt moških užitkov, v viktorijanskem obdobju orgazem uradno sploh ni več obstajal (o, hvaljeni bodite ti stari časi, da ste minili!). V tistem obdobju je vsaka ženska, ki je izrazila po naših današnjih standardih normalen seksualen apetit, razen če za to ni bila plačana, tvegala, da jo bodo zaprli v psihiatrično bolnišnico in zdravili za histerijo.

Simptomi za to nevarno in tudi, kakor se je pozneje izkazalo, imaginarno bolezen so bili kronično zbujanje, bujne erotične fantazije in nerazumno vedenje. Se pravi v stanju, v katerem so v 21. stoletju moški in ženske 90 odstotkov časa, ne da bi bili zaradi tega kakorkoli zaskrbljeni.

Še bolj zanimivo pa je, da je bilo tedaj samo zdravilo nič kaj manj iracionalno: zdravniki so svojeročno pomagali pacientkam, da so doživele orgazem in si s tem povrnile psihično zdravje.

Zatem je šel razvoj seksualnosti naprej in z njim tudi spoznavanje in razumevanje pomembnosti orgazma, vendar pa izredno počasi, zlasti za ženske. V 20. stoletju je postalo jasno, da večina žensk orgazmov res ne doživlja. V raziskavi Alberta Kinsey­ja iz leta 1953 je 55 odstotkov žensk dejalo, da orgazme doživljajo redko. V sedemdesetih letih je v Playboyevi raziskavi delež padel na 48 odstotkov.

V zadnjem času je znanost začela raziskovati orgazem resneje: razume ga kot osnovno in dragoceno človekovo izkušnjo. Toda rezultati znanstvenih raziskovanj so si med seboj različni, prav tako imamo kot posamezniki o orgazmu različne informacije.

Za primer si oglejmo prostitucijo, dejavnost, ki visoko ceni orgazem – no, vsaj vpleteni moški. Xavier Hollander alias Happy Hooker, ustanoviteljica NYC madam, pravi, da »dobra prostitutka, enako kot dober žigolo, ne doživi orgazma«, kar pomeni, »da hitreje ko orgazem doseže stranka, prej je delo opravljeno in plačano. V zasebnem življenju je vse drugače. V zasebnem življenju zahteva orgazme tudi zase. Sicer pa je tako, da dober ljubimec orgazme daje in jih za to ceno včasih sam ne doživlja.«

In tako pridemo v sedanjost, ko orgazem že skoraj razumemo kot obvezo – masturbirajte, uporabljajte vibrator, zaklenite vrata in raziskujte! To, vsaj tako bi si želeli, odseva boljši odnos do seksa. Vendar pa so seksologi odkrili, podobno kot Columbus pred njimi, da nekaj še vedno manjka – večinoma ženski orgazem.

Seksolog dr. Ian Kerner je v odgovor ženskam, ki se tolažijo, da seks pač ni zasnovan zanje, napisal She Comes First: The Thinking Man's Guide to Pleasuring a Woman (Ona je na prvem mestu: Miselni vodnik za moškega, kako zadovoljiti žensko) in začel kampanjo, tako imenovano seksualno klitoricijo.

»Ko govorimo o razumevanju ženske spolnosti, večina moških bolje ve, kaj se skriva pod pokrovom avtomobila kot pod 'pokrovom' klitorisa,« pravi Kerner in dodaja, da bi se morali moški osredotočiti na to, kako popolnoma zadovoljiti žensko. Rešujejo ga raziskave. Po nedavnih študijah 81 odstotkov žensk pravi, da orgazem dosežejo med oralnim seksom, le 25 odstotkov pa tudi med občevanjem.

»Moški pa dajejo prevelik poudarek občevanju kot osnovnemu načinu za doseganje užitka.« Dr. Patti Britton z yoursexcoach.com in avtorica The Art of Sex Coaching (Umetnost seksualnega treninga) se strinja, a tudi verjame, da se ženske soočajo z dodatnimi težavami. »Splošno stanje je, da se ženske na žalost sramujejo seksa in doseganja užitkov,« pravi in dodaja, da se mnogi premalo trudijo za doseganje orgazma.

»Obstanejo in ne morejo čez pečino in so zato razočarani,« pravi. Njen odgovor takim je mantra: »Trudite se. Upoštevajte, da ženska za dosego orgazma potrebuje od 15 do 45 minut, moški pa povprečno le dve.« Ko je govor o orgazmu, ne smemo odnehati.

Kako doseči tantrični orgazem?

Kako vstopiti v tresenje, ki traja dlje od običajnega 'zahodnjaškega orgazma', včasih tudi več minut dolgo ali kar celo uro?

Ključ do izkušanja tantre v praksi se skriva v popolni predaji – najprej popolni predaji ženske, za kar mora s svojim poskočnim stojkotom, nabitim z energijo, poskrbeti moški, pri čemer žensko popolnoma energetsko in čustveno odpre; ko se to zgodi, posledično sledi popolna predaja moškega, pri čemer pa gre (lahko) za orgazem brez ejakulacije, tako da lahko spoj dveh v eno traja in traja.

Torej moškemu omogoči predajo poprejšnja popolna predaja ženske, čemur sledi združena skupna velika eksplozija Enega. Drugače rečeno, moški, bog Šiva, pri seksualnem aktu sproži šakti oziroma kundalini, energijo, ki kot zvita kača spi v predelu med penisom in anusom oziroma vagino in anusom.

In po tantrističnem nauku se speča energija, kakorkoli jo pač imenujemo, deloma sproži pri vsakem vsaj nekaj minut trajajočem spolnem občevanju moškega in ženske ter se kot udar strele požene po hrbtenici navzgor in človeka izklopi, resetira, sprosti, razneži in tako spravi v naravno stanje blaženega … ter vedno znova vabi, vabi, da bi seksali še in še, da bi bili pač blaženi.

Vrste ženskih orgazmov

»Ženske praviloma teže dosežemo orgazem kot moški. Imamo pa to prednost, da doživljamo dve vrsti orgazmov. Če sem malo nesramna, lahko rečem, da pravzaprav poznamo tri vrste orgazmov. Kaj mislim s tem? Poznamo namreč vaginalni in klitorični orgazem … ter hlinjenega.«

Tako o vrstah ženskih orgazmov modro razmišlja avtorica bloga Babji svet. Hja, zadeve so za ženske res nekoliko bolj zakomplicirane, a dalo bi se reči tudi, da so tudi pestrejše. Pripravljanje ženske do orgazma je kot igranje jackpota – en pritisk na tipko bo najbrž prej ali slej zadel, samo dovolj vztrajnosti je potrebne, da pridete do tja.

Dobri hazarderji vedo, da ključ do jackpota ni v menjavanju avtomatov, temveč v dovolj dolgem vztrajanju pri enem. Če ne gre z levico, boste morda uspešnejši z desnico. Vsekakor pa ne pozabite pridno vstavljati svojih žetonov!

Po Dara Colwell/TCS in Dijana Matković, foto: Shutterstock, arhiv

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec