Predolgo sedenje: tako slabo vpliva pisarniško delo na naše zdravje

Ljudje čedalje več sedimo. Glede na študijo, ki jo je opravila kölnska športna univerza, ljudje v povprečju sedimo 9,2 ure na dan. Stari med 18 in 29 let pa sedijo celo deset ur na dan. Prav tako se ljudje manj gibamo, kar pomeni, da smo čez dan pogosto v slabem in fizično izčrpavajočem položaju. To pa ima lahko usodne posledice, saj dolgotrajno sedenje znatno poveča tveganje za številne bolezni. A vendar ni nič izgubljeno, saj lahko zdravje zaščitite z majhnimi spremembami v življenjskem slogu.

Dolgotrajno sedenje je zelo nevarno

Dolgotrajno sedenje negativno vpliva na mišično-skeletni sistem, možgane in metabolizem, poroča oe24. Študija, objavljena v reviji Annals of Internal Medicine, je pokazala, da imajo ljudje, ki sedijo 12 do 13 ur na dan, dvakrat večje tveganje za prezgodnjo smrt kot tisti, ki manj sedijo.

Dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za številne bolezni

Dlje sedimo, hitreje se mišice krajšajo in njihova prožnost izginja. Dolgoročno skrajšanje mišic posledično vodi v omejeno gibanje in bolečino. Skrajšana upogibalka kolka lahko povzroča bolečine v spodnjem delu hrbta. Poleg tega se med sedenjem upočasni naš metabolizem, kar pomeni, da porabimo manj kalorij. To močno poveča tveganje za debelost in sladkorno bolezen. 

Že po eni uri sedenja se žilne funkcije v nogah zmanjšajo za do 50 odstotkov. Če se funkcionalne motnje pojavljajo dolgoročno, se poveča tudi tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, še navaja omenjeni portal.

Zaradi dolgotrajnega sedenja pa ne trpi le telo, ampak trpijo tudi možgani. Zaradi sedenja namreč postane del možganov, ki je odgovoren za učenje in pomnjenje, manj povezan. Prav tako sedenje povečuje tveganje za raka ter pospešuje proces staranja.

Samo pet minut vadbe lahko preprečuje bolezni

Pisarniški delavci so pogosto obsojeni na veliko sedenja, vendar je že pet minut vadbe vsakih 30 minut dovolj, da skoraj v celoti popravijo škodo, ki jo povzroča sedenje. Obenem vadba dokazano zmanjša tveganje za srčno ali možgansko kap. Zaradi tega je dobro, da vsakih 30 minut vstanete, da preprečite morebitna vnetja ter ohranite aktivnost metabolizma. Namesto da se peljete v pisarno z dvigalom, pojdite po stopnicah, hodite hitreje in med hojo premikajte roke. Prav tako pogosto menjajte položaje, ko sedite, da razbremenite hrbtenico. S tem boste poskrbeli tudi za boljšo prekrvavitev mišic in medvretenčnih ploščic.

Novo na Metroplay: Duo Arbadakarba o novi avtorski pesmi, vsestranskem ustvarjanju in trenutkih z družino