Sindrom zlomljenega srca nastane zaradi močnega čustvenega ali fizičnega pretresa, kot so na primer nenadna bolezen, izguba ljubljene osebe, resna nesreča, naravna katastrofa in podobno.
Pogosto slišimo, da ima oseba zlomljeno srce zaradi ljubezenskih težav ali razhoda s partnerjem, muke pa so tako neznosne, da bo kar umrla. Srce nas boli, ko nas nekdo prizadene, srčno bolečino čutimo, ko nekdo umre. V mislih imamo pojav, ki bo sčasoma minil, ko prebolimo čustveno boleč dogodek. Ampak kaj pa če lahko od zlomljenega srca zares umremo?
Obstaja namreč tako imenovan sindrom zlomljenega srca, ki ga poznamo tudi pod izrazom stresna kardiomiopatija. Prvič je bila bolezen zabeležena leta 1990 na Japonskem, nastane pa zaradi močnega čustvenega ali fizičnega pretresa, kot je na primer nenadna bolezen, izguba ljubljene osebe, resna nesreča, naravna katastrofa in podobno. Odgovor se glasi - da, v redkih primerih lahko umremo zaradi zlomljenega srca, piše klinični psihiater Thomas R. Verny.
Simptomi in zdravljenje
Simptomi lahko na prvi pogled delujejo kot tisti, ki jih izkušamo med klasičnim srčnim napadom - bolečina v prsih, teža, pritisk. Dodani simptomi so še občutek pomanjkanja zraka, utrujenost, mrzlo oblivanje in vrtoglavica. V 90 odstotkih prizadene ženske v starosti med 58 in 75 leti. Dobra novica pa je, da si večina ljudi opomore brez dolgotrajnih posledic na srcu, poroča Harvard Health Publishing, ki spada pod medicinski oddelek Harvardske univerze.
Večina ljudi si opomore v roku štirih tednov, povsem okreva v dveh mesecih in napada ne izkusi nikoli več. Obstaja pa delež ljudi, ki kaže trdovratne znake, povezane z odpovedjo srca, kar pomeni, da lahko v redkih primerih sindrom zlomljenega srca povzroči smrt. Za zdravljenje sindroma zlomljenega srca ni posebnega zdravljenja.
Čeprav je znanih le malo podatkov o dolgotrajnem zdravljenju, zdravniki običajno priporočajo zaviralce beta, saj zmanjšujejo učinke adrenalina in drugih stresnih hormonov. Priporočajo tudi znižanje vsakodnevnega stresa, saj naj bi bil to glavni sprožilec bolezni.
Srce kot središče človekove osebnosti
Thomas R. Verny pa ne verjame, da je za naše zlomljeno srce odgovoren zgolj stresni hormon. Če samo pogledamo pogoste izraze, ki se pojavljajo v govoru po celem svetu, vidimo, da se srce nenehno ponavlja v kolektivni domišljiji kot središče vseh čustev. "Nihče nam ne reče, naj sledimo svojim jetrom," pravi psihiater. Vsi ti izrazi in metafore nas opominjajo, da je starodavna ljudska modrost bližje pravemu odgovoru, kot si znanstveniki lahko predstavljajo.
Srce in možgani sta tesno povezana organa, ki v sebi shranjujeta ogromno spominov in čustev, pri tem pa se dopolnjujeta in si pomagata. Verny verjame, da se lahko marsičesa naučimo, če na srce gledamo kot na središče človekove osebnosti, kjer se ustvarja čustvena povezava med nami in svetom. Srce je kompas, ki nas vodi skozi življenje, oblikuje našo notranjo pokrajino in nas vodi do spiritualne rasti in spremembe.
