Sladkorna bolezen: koliko nas stane zdravljenje in kaj bi morali spremeniti?

Avtorji članka Petra Došenović Bonča, Karmen Janša, Dalibor Gavrić in Jože Sambt so iz baze podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izbrali in izračunali neposredne izdatke za zdravstvo, povezane s sladkorno boleznijo v obdobju od avgusta 2019 do avgusta 2022. Članek Neposredni zdravstveni izdatki za sladkorno bolezen v Sloveniji: zadnji trendi in napovedi, ki temeljijo na podatkih za celotno populacijo, so januarja letos objavili v ugledni znanstveni revij Expert Review of Pharmacoeconomics & Outcomes Research.

Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven sladkorja v krvi. Zdravljenje poteka nefarmakološko, z ukrepi zdravega življenjskega sloga, in farmakološko, z zdravili in medicinskimi pripomočki. Bolezen povzroča različne zaplete, na srcu, ožilju, očeh, ledvicah, nogah in živcih.

Raziskovalci so med drugim ugotovili, da je 53 odstotkov neposrednih izdatkov povezanih z zapleti bolezni, 33 odstotkov z izdatki za hospitalizacijo zaradi zapletov, 24 odstotkov celotnih izdatkov pa so znašali izdatki za zdravila za zdravljenje bolezni. Povprečna letna stopnja rasti neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen in njene zaplete pa je znašala 12,5 odstotka.

Koliko stanejo zapleti?

Izračunali so tudi izdatke na bolnika. Neposredni letni izdatek ZZZS za storitve, povezane z boleznijo na bolnika, znaša 1108 evrov. Zdravljenje brez zapletov stane 520 evra na bolnika, medtem ko zapleti na bolnika letno stanejo od 277 evrov (zapleti na očeh) do 4385 evrov na bolnika (zapleti na ledvicah). Med dražjimi so tudi zapleti na nogah, možgansko-žilni in srčno-žilni zapleti.

Avtorji napovedujejo, da bo ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji naraščalo, do leta 2030 se bodo izdatki v deležu BDP povečali za 19,2 odstotka, rast pa se bo nadaljevala do leta 2050. Odločevalcem zato med drugim priporočajo spodbujanje vseh generacij za zdrav življenjski slog, krepitev preventivnih programov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in omogočanje dobre opolnomočenosti bolnikov z usmerjenimi edukacijskimi programi na vseh ravneh zdravstva.

Na današnji okrogli mizi o raziskavi je diabetologinja in soavtorica Karmen Janša dejala, da so se analize lotili, saj število sladkornih bolnikov stalno narašča in naraščajo tudi stroški zdravil. Ob tem je poudarila, da sladkorna bolezen ni le povišan krvni sladkor, ampak ima številne akutne in kasnejše zaplete.

Ekonomistka in soavtorica Došenović Bonča pa je pojasnila, da so podatke uporabili tudi za napovedovanje izdatkov v prihodnosti. Ti kažejo, da bo morala Slovenija za 1,5 odstotne točke BDP povečat javno financiranje zdravstva do leta 2050, da bodo lahko ohranili primerljivo dostopnost kot danes. "Od tega bo 7,5 odstotka prirasta prispevala sladkorna bolezen, če seveda ne izboljšamo načina obravnave, uvajamo inovacije in preprečujemo sladkorne bolezni," je poudarila.

Največji izziv: neenakomerna dostopnost

Mojca Gobec z ministrstva za zdravje je povedala, da so rezultati zelo pomembni, saj lahko na njihovi podlagi načrtujejo prihodnje ukrepe. Pojasnila je, da na področjih, ki so ključna za obvladovanje bolezni, potekajo številni projekti, med drugim izboljšanje edukacije pacientov in prizadevanje, da se bo presajanja za diabetično retinopatijo udeležilo več bolnikov. Največji izziv pa neenakomerna dostopnost do timov po Sloveniji.

Janša je dodala, da je največ sladkornih bolnikov v vzhodni Sloveniji, a imajo tam najmanj timov. Najmanjša dostopnost do diabetologa je v mariborski, murskosoboški in celjski bolnišnici. Medtem pa je v koprski in novogoriški bolnišnici več timov in manj bolnikov.

Vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Furst je dejal, da ga je delež izdatkov za zdravila presenetil, saj je bil deset let nazaj polovico nižji. Poudaril je, da oskrba z zdravili ni dovolj, treba je z njimi tudi skrbno ravnati. "Diabetologe opozarjam, da imamo v Sloveniji velik delež bolnikov, ki jemljejo do šest zdravil za sladkorno bolezen vzporedno, kar je preveč, večinoma nekoristno in zelo drago," je povedal.

Podpredsednik Zveze društev diabetikov in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je izpostavil, da je organizacija obravnave sladkornih bolnikov pri nas dobra. V društvih diabetikov pa opažajo, da je glavni problem motivacija bolnikov za večjo fizično aktivnost in spremembo prehranjevalnih navad.

Sogovorniki so se strinjali, da je najpomembnejša edukacija in opolnomočenje bolnikov, da bodo sposobni samovodenja svoje bolezni.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice