Že res, da je slastna. A zna biti tudi zelo škodljiva ...
Slanina je že stoletja del tradicionalne prehrane in velja za eno najbolj priljubljenih mesnih dobrot. Tudi številni Slovenci so skorajda nori nanjo. In kdo jih ne bi razumel ... Njena bogata aroma in okus sta nepogrešljiva v številnih jedeh, a prehranski strokovnjaki opozarjajo, da je lahko njeno prekomerno uživanje tudi škodljivo za zdravje.
Medtem ko vsebuje številne koristne hranilne snovi, kot so vitamini, minerali in zdrave maščobe, pa je problematična predvsem zaradi visokega deleža soli, nasičenih maščob in predvsem nitratov – dodatkov, ki lahko ob toplotni obdelavi postanejo zdravju nevarni.
Dimljena ali kuhana – katera je boljša izbira?
Glavna razlika med dimljeno in kuhano slanino je v postopku priprave. Dimljena slanina obdrži vse hranilne snovi in ima enako kalorično vrednost kot surova – okoli 700–740 kcal na 100 g. Kuhana slanina pa je pogosto bolj mastna, saj se pri njeni pripravi izbira bolj mastno meso, kar pomeni, da lahko vsebuje še več nasičenih maščob, ki so povezane z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Ne glede na način priprave je največji problem slanine prisotnost nitratov in ojačevalcev okusa, ki jih proizvajalci dodajajo za daljšo obstojnost in boljši videz izdelka. Ti aditivi se ob segrevanju lahko spremenijo v nitrozamine, snovi, ki jih znanstveniki povezujejo s povečanim tveganjem za nastanek raka.
Previdno s soljo in nasičenimi maščobami
Slanina je bogata s soljo – štiri debelejše rezine lahko vsebujejo do 880 mg natrija, kar predstavlja skoraj 40 % priporočenega dnevnega vnosa za odraslega človeka. Prekomeren vnos natrija je povezan s povišanim krvnim tlakom, večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, obremenitvijo ledvic in celo osteoporozo.
Poleg tega štiri rezine slanine vsebujejo približno 8 gramov nasičenih maščob, kar predstavlja 40 % dnevno priporočene količine. Nasičene maščobe so glavni krivec za povišanje slabega holesterola (LDL), ki lahko prispeva k zamašitvi arterij in povečanju tveganja za srčni infarkt ali možgansko kap.
Kljub slabemu slovesu pa slanina vsebuje tudi nekatere koristne sestavine. Je dober vir vitaminov skupine B, ki so ključni za delovanje celic in presnovo energije. Prav tako vsebuje fosfor, kalij in selen – minerale, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja kosti, mišic in imunskega sistema.
Približno 50 % maščob v slanini je mononenasičenih, med katerimi prevladuje oleinska kislina, ki velja za zdravo maščobo in je prisotna tudi v oljčnem olju. Poleg tega slanina vsebuje maščobne kisline omega-3, ki so pomembne za zdravje srca in možganov.
Kako uživati slanino na bolj zdrav način?
Omejite pogostost uživanja – slanina naj bo občasna poslastica, in ne del vsakodnevne prehrane. Izberite manj mastne različice – boljši izbor so puste vrste slanine brez prekomerne maščobe. Izogibajte se predelanih različic z nitrati – izberite slanino brez dodanih konzervansov ali poiščite naravne alternative.
Prav tako uravnotežite prehrano – če uživate slanino, poskrbite, da bo preostanek obroka bogat s svežo zelenjavo, zdravimi maščobami in beljakovinami. Čeprav je slanina priljubljena sestavina številnih jedi, je pomembno, da jo uživamo zmerno in pazimo na njene potencialne škodljive učinke. Kot pri vsaki hrani – ravnovesje in zmernost sta ključ do zdrave prehrane.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa
