Čeprav smo Slovenci včasih veljali za narod, ki neizmerno rad posega po alkoholnih pijačah, pa nedavni podatki kažejo malo drugačno zgodbo.
Slovenci smo že vselej znani po tem, da radi spijemo kozarček ali dva. Naša poraba alkohola je bila pravzaprav tako visoka, da smo se uvrstili v sam vrh držav z veliko porabo alkohola. A več kot očitno je to ena lestvica, kjer ne kraljujemo več, saj nedavni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da smo padli krepko nazaj, a vseeno naša poraba ostaja nadpovprečna.
V luči prihajajočega praznika, kjer vino teče v potokih in kjer popustijo vse zavore, se je treba zavedati, da je alkohol vodilni vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu. Uživanje alkohola je glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in možganske kapi, ciroze jeter in nekaterih vrst raka. Tudi uživanje majhnih količin alkohola lahko vodi v povišano tveganje za nastanek omenjenih bolezni, še opozarjajo v poročilu.
Alkohol prispeva tudi k večjemu številu prometnih nesreč in poškodb. Ravno zaradi slednjega razloga se slovenski policisti ta konec tedna podajajo v akcijo Slovenija Piha 0,0, med katero bodo skrbno preverjali alkoholiziranost pri voznikih. Tako želijo med drugim opozoriti tudi na škodljive učinke alkohola za posameznika in družbo.
Torej, kdo je na vrhu?
Sprva je zagotovo treba pojasniti metodologijo, ki stoji za neslavno lestvico. Celotna poraba alkohola je namreč opredeljena kot letna prodaja čistega alkohola v litrih na osebo, staro 15 let ali več z določenimi izjemami. Metodologija za pretvorbo alkoholnih pijač v čisti alkohol se razlikujejo med državami, prav tako se razlikujejo tudi definicije standardnih pijač.
Na vrh lestvice držav, ki uživajo največ alkohola, je prilezla Latvija, kjer je poraba 12,2 litra na osebo. Tik za njo sta Litva ter nato Češka. Sosednja Avstrija se je pričakovano uvrstila na šesto mesto, kjer je poraba alkohola 11,1 litra na osebo.
Slovenija si je s svojimi pivskimi navadami priborila 10. mesto, poraba pa je 10,6 litra na osebo. A vseeno je veselje oziroma ponos odveč, saj še vedno močno odstopamo od povprečja, ki znaša 8,6 litra na osebo.
Pijemo, a vendar ne popivamo toliko
Čeprav radi pijemo, pa Slovenci malo manj raje popivamo. Popivanje se tretira kot občasno prekomerno uživanje alkohola, kadar ob eni priložnosti spijemo več kot šest pijač oziroma 60 gramov čistega etanola.
Prvo mesto na lestvici si je tako priborila Danska, kjer je 36 odstotkov prebivalcev priznalo, da popiva. Tik za petami ji je Romunija s 36 odstotki, na tretjem mestu pa je Združeno kraljestvo s 35 odstotki.
Slovenija se nahaja na 11. mestu, kjer je približno 22 odstotkov prebivalcev priznalo, da občasno popiva. Povprečje pa je približno 19 odstotkov. Kar se tiče spola, popiva več moških kot pa žensk, kar je enako v vseh državah.
Kdaj je pitje manj tvegano?
Meja manj tveganega pitja je 1 enota alkohola oziroma 10 gramov čistega alkohola, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Meja manj tveganega pitja je za moške in ženske različna, odvisna pa je tudi od starosti in zdravstvenega stanja posameznika.
Meja za zdrave odrasle moške je ne več kot 14 enot alkohola (največ 1,4 litra vina ali sedem steklenic piva) na teden ter ne več kot dve enoti alkohola (največ 2 decilitra vina ali pol litra piva) na dan.
Meja za zdrave odrasle ženske je ne več kot ena enota alkohola (največ 1 deciliter vina ali pol steklenice piva) na dan ter ne več kot sedem enot alkohola (največ 7 decilitrov vina ali tri steklenice in pol piva) na teden. Za osebe, starejše od 65 let, veljajo enake meje kot za odrasle ženske.
https://www.metropolitan.si/zdravje/oecd-porocilo-zdravje-slovencev/
