Mukotrpna pot do čakalnice: tudi vi težko prikličete osebnega zdravnika ali se naročite na pregled?

Po ugotovitvah varuha človekovih pravic, da obstajajo med ambulantami družinske medicine do nesprejemljivih razlik v odzivnosti, ponovno analizo razmer napoveduje tudi zagovornik načela enakosti, ki je že lani ugotovil, da je lahko pot do čakalnice dolga in mukotrpna. Zdravniki in medicinske sestre za Tednik pojasnjujejo, da z njimi skuša v stik vstopiti vse več pacientov – preko vse več različnih omrežij: preko telefonskih klicev, osebnih obiskov, preko spleta. Včasih naj bi z njimi želelo v stik vstopiti več kot sto pacientov na dan.

Mukotrpna pot do čakalnice

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da pacienti v nekatere ambulante kličejo tudi po desetkrat na dan, telefon pa vsakič zvoni v prazno, smo poročali. Klicev zdravniki ne vračajo. Mnogi tudi ne odgovarjajo ali pa zelo pozno odgovarjajo na elektronska sporočila. Skratka, z nekaterimi osebnimi zdravniki v Sloveniji je praktično nemogoče stopiti v stik.

"Med posameznimi zdravstvenimi domovi ni bistvenih razlik. So pa razlike med ordinacijami. Odvisno je očitno od organizacije po posameznih ordinacijah. Ponekod predvidevam, da je krivo tudi nepravilno vodenje celotnega zdravstvenega doma," pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je lani ugotovil, da veliko število ambulant ne zagotavlja vseh zakonskih možnosti naročanja: to je osebno v ambulanti, po telefonu, elektronsko ali po pošti. "Rezultati so bili alarmantni," razlaga, da je z nekje 20 odstotki osebnih zdravnikov v Sloveniji zelo težko vstopiti v stik, z 10 odstotki pa sploh ne. "Vedno več ljudi težje pride v čakalnico," razlaga, da so se z napredno tehnologijo predvsem zmanjšale možnosti za starejšo populacijo in tiste, ki zaradi akutnosti bolezni ali drugih življenjskih okoliščin niso bili sposobni preiti na "sodobne telefone". "To ni kritika osebnih zdravnikov, to je kritika sistema, ki pozablja na šibkejše in ranljive," trdi zagovornik načela enakosti, z njim pa se strinja tudi varuh človekovih pravic. Spomnimo tudi na to, da trenutno kar 142.341 Slovencev nima osebnega zdravnika, ki bi ga lahko poklicalo.

V zvezi društva upokojencev so lani uradno sicer dosegli spremembo pravilnika, po katerem morajo biti telefoni odprti za paciente ves ordinacijski čas, ne le dve uri na dan, kot je veljalo prej. A zdravnik družinske medicine in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar pravi, da to v praksi preprosto ni mogoče: "Če hočemo kaj rednega dela opraviti, če hočemo paciente tudi v živo pogledati, ali hočemo, da sestra dela še kaj druga, kot da dviguje telefon, moramo ta čas omejiti." Tudi marsikateri drugi družinski zdravnik si želi, da bi se zmanjšala administracija in bi lahko opravljali svoje poslanstvo: bili dejansko tukaj za človeka in mu pomagali, ko to potrebuje.

"Do takšnih razlik med ordinacijami prihaja, ker so bili zdravstveni zavodi prepuščeni samim sebi. Posamezni izvajalci so se na različne načine lotili reševanja problema dostopnosti in odzivnosti," pravi Ravnikar. Kritičen je do analize varuha človekovih pravic: "Za organizacijo dela so pristojni odločevalci in vodstvo zavodov, ne zdravniki. Ves gnev in jezo pa smo pokasirali zdravniki." Ne le, da so "pokasirali gnev in jezo" ljudi, osebnim zdravnikom gledata pod prste tako varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti, na delu pa je tudi inšpekcija, ki preverja delovanje v zdravstvenih domovih.

Kako nameravajo pristojni rešiti zdravstvo?

Varuh človekovih pravic je s svojimi priporočili za izboljšanje odzivnosti in dostopnosti osebnih zdravnikov v Sloveniji že seznanil ministrstvo za zdravje, tam pa še zdravstvenim domom niso podali nasvetov ali organizirali kakršnega koli posveta. Ema Vodnik z ministrstva za zdravje pravi, da se nagibajo k temu, da bi organizirali posvet, varuh človekovih pravic pa opozarja, da zgolj posvet ne bo rešil težave: "Problem je treba rešiti sistemsko. S pravilnikom, navodilom ..."  Vodnikova z ministrstva za zdravje meni, da bi lahko "dostopnost ambulant povečali s širitvijo ekipe v ordinaciji in prenosom kompetenc".

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc