Pogosto kupujete sojine omake? Pozor, naj vas to ne zavede

Sojina omaka je vsestransko uporabna sestavina, ki jo dobro poznajo ljubitelji azijske kuhinje. Uporabljamo jo denimo pri sušiju, za izboljšanje okusov številnih jedi, za pomakanje, marinade in še kaj.

Zaradi vse večje priljubljenosti tovrstne kulinarike je tudi na našem trgu veliko različnih sojinih omak, toda ali so vse enako dobre? Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da ne.

Tržni pregled, ki so ga izvedli, je namreč pokazal, da je na našem trgu prava umetnost izbrati dobro sojino omako. "Da bi jo prepoznali, morate prebrati, kaj vse omaka vsebuje," opozarjajo.

Morda vas zanima tudi:

• Pazljivo z deklaracijami na izdelkih, to so trditve, ki vas lahko preslepijo
• Roke stran, ta živila vas spravljajo v slabo voljo

Je vaša omaka narejena na hitri način?

Tradicionalna sojina omaka je narejena iz soje, pšenice, soli in vode, a niso vse izdelane na tradicionalni način. Obstaja tudi kemijski ali hitri način izdelave, s katerim sojino omako dobijo že v enem dnevu, cena proizvodnje pa je temu primerno nižja.

V tem postopku mešanici soje in pšenice dodajo kislino in segrevajo, da dosežejo razgradnjo beljakovin in škroba. Mešanico nevtralizirajo in trden del odstranijo s filtracijo. Končni rezultat je temno rjava tekočina, ki gre lahko v prodajo.

Sojine omake, izdelane po hitrejšem postopku, prepoznate po dolgem seznamu sestavin. Na označbi so poleg pšenice, soje, vode in soli na primer še ojačevalec arome (mononatrijev glutamat), alkoholni kis, belo vino, kislina (mlečna ali citronska), barvilo (amonijev sulfitni karamel), sredstvo za zgostitev (guar gumi) in konzervans (kalijev sorbat). Vse te sestavine so dodane za izboljšanje okusa, teksture, barve in podaljšanje obstojnosti.

Obstaja pa še en način cenejše izdelave, in sicer da že pripravljeno sojino omako redčijo na primer z vodo, sladkorjem in aditivi, opozarjajo na ZPS.

Na označbi izdelkov lahko med navedenimi sestavinami namesto soje ali sojinega ekstrakta opazite zapis 'sojina omaka'. Zelo pogosto gre v tem primeru za sladko sojino omako, ki lahko vsebuje tudi do 72 g sladkorja na 100 ml omake, kot je bilo navedeno na eni izmed pregledanih omak. 

Naj vas ne zavede ta zapis

Nekatere omake imajo na označbi zapis 'naravno fermentirano'. Ta oznaka se nanaša na postopek fermentacije, ne pa nujno tudi na klasično izbiro sestavin. Oznako imajo lahko tudi sojine omake brez glutena in z manjšo vsebnostjo soli, čeprav na seznamu sestavin najdete tudi dodatke, kot so sladkor, kis in aditivi, na primer kalijev sorbat (E 202).

Med pregledom trga so na Zvezi potrošnikov Slovenije opazili, da navadne kitajske sojine omake z oznako naravno fermentirano pogosto vsebujejo dodatne sestavine, kot so sladkor in aditivi, medtem ko pri navadnih japonskih omakah tega ni opaziti. Imajo pa takšne omake bolj aromatičen in poln okus.

Kako torej izbrati pravo sojino omako? Pomagate si lahko z informacijami na označbi. Izberite omako, ki ima čim manj sestavin, med njimi pa je navedena soja ali sojin ekstrakt. Takšna ni bila redčena z vodo, sladkorjem in drugimi sestavinami.

Če sojino omako uporabljate pogosto, izbirajte takšne z manj soli, izogibajte pa se sladkim sojinim omakam, saj vsebujejo velike količine sladkorja. 

Temna sojina omaka je bolj intenzivna (temnejša, bolj sladka in slana), zato na ZPS priporočajo, da jo izberite za marinade in dodatek omakam. Svetla sojina omaka je po drugi strani primerna za preliv ali samostojno omako.

Več tovrstnih analiz in primerjav, ki vam bodo pomagale pri preudarnem nakupovanju, najdete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc