Tihi morilec, ki ne izbira: kako prepoznati znake srčnega infarkta in pravilno ukrepati?

V le nekaj dneh smo Slovenci izgubili kar dva medijska velikana. Najprej je v petek šokirala vest o smrti zelo priljubljenega radijskega voditelja Saša Hribarja, nato pa se je javnost v nedeljo zavila v temo še ob novici, da se je za vedno poslovil znani televizijski obraz in vremenar, Robi Erjavec. Neuradno naj bi oba umrla za posledicami srčnega infarkta. 

Srčno-žilna obolenja po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije predstavljajo 45 % vseh smrti v Evropi, v Evropski uniji pa 37 %. Glede na statistiko Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji zaradi srčno-žilnih obolenj, kamor med drugim spadajo srčni infarkt, možganska kap in odpovedi srca, umre kar 38 % ljudi letno. Po nekaterih podatkih naj bi ga vsak dan doživelo več kot ducat Slovencev. 

Pa veste, kako prepoznati znake bližajočega srčnega infarkta in kako pravočasno ukrepati?

Zakaj pride do srčnega infarkta?

Srčni infarkt nastane kot posledica zamašene arterije, ki dovaja kri do srca. Če dotoka kisika ne zagotovimo takoj, bo del srca, ki ni prejel kisika, poškodovan in bo začel odmirati. 

Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi, zato ne drži, da so mladi varni pred infarktom. Gre za življenjsko nevarno stanje, pri katerem odločajo sekunde. Zato je odločilno, da hitro prepoznamo znake bližajočega se srčnega infarkta in čim prej pokličemo zdravniško pomoč.

Kako prepoznati znake?

Infarkt ogroža življenje tudi zato, ker se pojavi nenadoma. Najbolj tipičen znak srčnega infarkta je ostra in žgoča bolečina v prsih. V redkih primerih se zgodi, da se ta pojavi že nekaj dni prej. Tudi če ni intenzivna, je nikakor ne smete zanemariti. Lahko se širi tudi v druge dele telesa, največkrat v vrat, levo ramo in levo roko, lahko pa tudi v trebuh. 

Bolečino lahko spremljajo tudi drugi simptomi, kot so slabost in bruhanje, bolečine v čeljusti, težko dihanje, omedlevica in bolečina v prsnem košu. 

Kako ukrepati?

Ko sumite, da vam ali vašemu bližnjemu grozi infarkt, je pomembno, da ukrepate takoj. Pokličite nujno medicinsko pomoč (112) in do njihovega prihoda mirujte leže, ob tem pa globoko dihajte. Nikakor se ne smete sami odpeljati v zdravstveno ustanovo.

"Prizadeti naj čim prej zaužije tableto aspirina 500 mg, razen v primeru, da je alergičen nanj ali ima resne nagnjenosti h krvavitvam," svetuje kardiologinja Nadja Ružič Medvešček.

Kdo je najbolj ogrožen?

"Verjetnost, da bo nekoga doletel srčni infarkt, se močno povečuje s starostjo. Pomemben je tudi spol. Ženske zbolevajo približno 10 let kasneje kot moški, ker jih pred spremembami, ki vodijo v infarkt, vsaj delno ščitijo spolni hormoni. Sladkorna bolezen je zelo močan dejavnik tveganja, zlasti če nivo sladkorja v krvi ni zadovoljivo urejen z dieto in zdravili. Arterijska hipertenzija, zlasti neurejena, močno poveča verjetnost možganske pa tudi srčne kapi. Močan dejavnik tveganja je kajenje. Tudi pasivno kajenje poveča verjetnost infarkta. Tveganje za infarkt se poveča pri neaktivnih in debelih osebah, pri tistih, ki imajo zvišan holesterol v krvi, ter pri osebah, ki so pogosto v stresnih okoliščinah. Zelo pomembna je tudi družinska nagnjenost k srčno-žilnim boleznim," je za vizita.si še povedala Medveščkova. 

Kako ga lahko preprečimo?

Srčni infarkt ne izbira, zato lahko zboli kdorkoli, tudi če je mlad in športnik. Vseeno pa se srčnemu infarktu, po besedah stroke, lahko izognemo s preventivnimi ukrepi. Zdravo prehranjevanje, telesna dejavnost, izogibanje alkoholu in cigaretam, so le nekateri koraki s katerimi lahko okrepite svoje zdravje in zmanjšate tveganje za nastanek srčnega infarkta.