Petra Arula | 12. 10. 2019, 08:01
Družba naj ozavesti, kaj pomeni starajoči se človek zanjo kot celoto
Staranje zahodne družbe prehaja v fenomen, ki ga ne moremo več spregledati. Na začetku letošnjega leta je bila petina prebivalcev Slovenije starih 65 let ali več. Življenjska doba se daljša, vsak zdrav posameznik si za svoje starše želi, da bi živeli čim dlje in čim bolj kakovostno, obenem pa je videti, kot da so starostniki v sodobni družbi breme, saj od njih 'ni nič več'.
Pozabljamo na modrosti slovenske ljudske pravljice Pšenica, najlepši cvet, v kateri je kralj dal pobiti vse stare ljudi le zato, ker naj ne bi bili več koristni za kraljestvo. Ko je iskal najpametnejšega moža za svojo hči, je mladeničem iz kraljestva zastavil tri izzive.
Vse tri je uspešno opravil le mladenič, ki je pred usmrtitvijo skril svojega očeta, ta pa mu je pomagal z odgovori in se edini izkazal za modrega. Ko je mladenič priznal kralju, od kod vsa ta modrost, je slednji spoznal, da potrebujemo izkušenost in znanje starih ljudi. Zapovedal je, naj se odslej do starih ljudi vsakdo obnaša spoštljivo.
Bomo res pozabili na modrost pravljice, ki je vzniknila na naših tleh, in ponovili napako nespametnega kralja? O najpogostejših stereotipih in drugih težavah sodobne družbe, ki težko sprejema drugačnost, staranje in smrt, smo govorili z mag. Marjo Černelič, avtorico knjige Drugo rojstvo in predavateljico na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.
Kateri stereotipi o staranju so še vedno zakoreninjeni med nami, pa v resnici sploh ne držijo?
Star je takšen, mlad je takšen. Vsak star in vsak mlad človek je zelo poseben, je svoj, drugačen; zato ne moremo kar posplošiti, kaj pomeni biti star.
Če si učinkovit, si koristen, zato star človek ni koristen. Ne pozabimo – človek ni stvar; ima svoje dostojanstvo, ki nikoli ne mine, ne glede na to, koliko je star. Res je, da ima mlad človek določene prednosti: moč, hitrost, večje znanje digitalnih tehnologij. Kaj pa star človek? Vsa leta si je nabiral izkušnje v šoli življenja, da ne govorim o formalnih znanjih. Izkoristimo znanje in modrost starejših v korist vseh; tudi oni še vedno želijo sodelovati. Zadnje raziskave v Sloveniji kažejo na diskriminacijo pri zaposlovanju starejših. Zavedati se moramo slednjega: starejši ni zdravstveni in socialni problem – ima bogate življenjske in delovne izkušnje.
Mlado je lepo, staro je grdo in gube je treba sproti skrivati. Namesto da se bojimo staranja, se vprašajmo, kaj je v nas vrednega, trdnega, bogatega, česar v mladosti nismo imeli. Biti notranje bogat je resnično bogastvo. Mali princ je rekel, da je bistvo očem skrito; spoštujmo svojo starost! Če ne ustvariš svoje notranje lepote, pa zunanja res hitro izgine. Notranjo lepoto nam bo pomagalo ustvariti tudi sprejemanje drugačnih …
Človek se razvija le v mladosti. Človek ima tudi v starosti priložnosti, da aktivno uporablja svoje možgane in telo; da se razvija – o tem govorijo raziskave, na to kaže tudi gerotranscedenca.
Starost je obdobje brez smisla. Človek mora smisel poiskati v vsakem svojem obdobju, tako kot ga poišče narava – jeseni bogato obrodi in pozimi miruje. Ko ustvarjamo in delamo samostojno, se najgloblje izražamo; v mladosti smo bolj usmerjeni v materialni svet, v starosti gre naša energija bolj navznoter – obrnemo se v notranji svet, v svet duhovnosti – postajamo bolj celostni;
Star človek je prepirljiv. Tudi mlad človek je lahko takšen, to je odvisno od njegove osebnosti, od temperamenta, ki nam je dan ob rojstvu za vselej in od značaja, ki pa ga skozi življenje sami brusimo. Brez lastne volje seveda ne gre. Odnosi v družini so zelo pomembni, saj vplivajo na dobro počutje ali neprestani stres. Sami imamo moč, da izberemo, da spremenimo. Imamo moč!
»Če v domu za starejše vidimo nekaj starejših ljudi, ki sedijo in gledajo v eno točko kot mrtvi, se moramo zavedati, da takšni niso vsi stari ljudje in da takšno strmenje ni enačba za starost. Na to opozarja Erich Fromm, ko pravi, da človek, ki ne more biti konstruktiven, ki nima ciljev, postane destruktiven. Lahko sedimo doma in smo družbeno izločeni, pa še ne dosegamo let, ki opredeljujejo starostnika. Danes je veliko možnosti druženja, tudi takega, ki nič ne stane; res pa je, da se izbira glede na regijo razlikuje.« mag. Marja Černelič
Kdaj naj bi bil človek star, obstajajo klasifikacije?
Tretje življenjsko obdobje, uradna starost, se začne s 65. letom starosti. Vendar so ljudje v tretjem življenjskem obdobju lahko še zelo aktivni, mladostni, vitalni, ustvarjalni … Ruski izraz starec pomeni razsvetljeni človek. Šola nas uči, življenje pa nas izuči, zato je starost bogat čas, primerljiv z jesenjo v naravi.
Ženski arhetipi tega obdobja je babica, baba, čarovnica, temna ženska, moški pa naj bi zorel v modreca. Velikokrat sem že slišala od ljudi: »Zame je to najlepše obdobje.« Zavedajmo se, da gremo vsi proti istemu cilju. Za vsak cilj v življenju pa se moramo potruditi. Pomembna je pot, pomemben je cilj in pomemben je romar, če govorim v simboličnem jeziku.
Četudi se nekaterim ljudem zdi starost najlepše obdobje življenja, bogata in dišeča žetev, pa o njej še vedno govorimo premalo. Kot da bi jo najraje potisnili v kot, se namazali s kremo proti staranju in živeli naprej v iluziji, da se sami nikoli ne bomo postarali. Zakaj menite, da je tako?
Odnos naše družbe do staranja ni dober, enako kot v zahodnem, razvitem delu sveta. Neoliberalni kapitalizem je vnesel svoje zakonitosti, posejal je družbeno klimo, ki je naklonjena le tistim, ki so uporabni, ki lahko prispevajo k večjemu dobičku lastnikov. Tisti pa, ki so leta prispevali k skupni blaginji družbe in morda zdaj neposredno ne vplivajo na dvig zaslužkov lastnikov, lahko bi pa še vedno prispevali v smislu modrosti, ki so jo leta nabirali v šoli življenja, so izrinjeni kot nezaželeni, postali so odveč. Teh bi se sodobni neoliberalni kapitalisti najraje znebili.
V Sloveniji je praksa, da tudi tiste, ki bi še vedno radi sodelovali, na različne 'mehke' načine pošiljajo iz delovnih okolij. Zato je za slovenski trg dela značilno, da je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 55 do 64 let ena najnižjih v Evropski uniji. Veliko upokojenih pa živi pod pragom revščine – lansko leto kar 18,1 odstotka vseh upokojenih, največ žensk.
Zato se zavedajmo: Danes imamo moč, moč odločanja, jutri bomo tudi sami izrinjeni. Nam bo to všeč? Imamo možnost, da ozaveščamo, da vzgajamo sami sebe in vse okoli sebe. Začnimo že v vrtcih in šolah, kajti naš vzor, naša dejanja bodo tudi mladim dala možnost, da bodo stare ljudi videli v drugačni, spoštljivi luči.
Nič ne bomo spremenili, če bomo mlade vzgajali egoistično, sebično, neempatično, v smislu boja in krute tekmovalnosti. Če proučujemo starost in odnos, ki ga imamo do tega obdobja, je treba pogledati v obdobje otroštva in mladosti. Tam so posejana semena. Naučimo se, da so vsa starostna obdobja enako pomembna in spoštovanja vredna, do zadnjega diha.
Poleg novih zaposlitvenih načrtov, odstiranja tabujev o staranju ter spremenjene miselnosti pri mladih so sodobni izzivi staranja ..
… najprej lastno soočenje s preteklostjo, postavljanje lastnih meja, učenje biti sam, učenje znati spuščati. V družbenem smislu glede na demografske spremembe v zahodnih družbah tudi Slovenija ni nobena izjema. Zelo močno se je dotika izziv staranja prebivalstva, saj bo po napovedih ena najstarejših družb na svetu.
Na začetku letošnjega leta je bila petina prebivalcev Slovenije starih 65 let ali več. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša – zdaj rojeni naj bi živeli približno sedem let dlje od tistih, ki so se rodili četrt stoletja nazaj.
Slovenija že zdaj zamuja pri ureditvi sistema dolgotrajne oskrbe, na katerega čakamo že 15 let. To je velik izziv naši družbi. Izziv so tudi čakalne vrste: v zdravstvu, v institucionalni oskrbi – domovih, negovalnih bolnišnicah, pa tudi že za pomoč starostnikom na domu. Izziv so ustrezni kadri v negovalnih poklicih, ki so sramotno malo plačani, kjer je urnik izčrpavajoče dolg, delo pa težko.
Nujno so potrebne spremembe, motivacija mladih za določene poklice. Nujno je potreben sistemski pristop v izobraževanju ustreznih kadrov – spet smo pri mladih. Obrnimo se tudi na Zavod za zaposlovanje – ali resnično izpolnjuje svoje poslanstvo? Nujno potrebni so odgovorni tisti, ki odločajo v imenu nas vseh za čas, ko bomo nemočni in bomo potrebovali celovito oskrbo.
»Starost je danes lahko zelo aktivna, ustvarjalna – na tem področju se je zgodila prava revolucija. Za to, kako se bomo starali, pa se v veliki meri odločimo sami – že v prejšnjih obdobjih življenja. Gospod, ki je šel pri stotih letih v dom, se ni imel za starega; obenem pa je že 40-letnik lahko 'starček' v smislu življenjske energije.« mag. Marja Černelič
Kako v starosti, morda še ob bolezenskih težavah, najti smisel, živeti naprej?
V starosti je izjemno pomembno, da najdemo smisel staranja, sprejmemo pešanje telesnih moči in usmerimo pogled vase, v svojo notranjost. Herman Hesse je to ubesedil zelo lepo: »Staranje ni le krčenje in venenje, temveč ima tako kot vsako življenjsko obdobje svojo vrednost, svoj čar, svojo modrost, svojo žalost, in v časih bolj ali manj cvetoče kulture so starosti upravičeno izkazovali veliko spoštovanje, ki ga je danes deležna mladina. Tega mladim ne bomo posebej zamerili. Vendar nas ne bo nihče prepričal, da starost ni več vredna.«
Ostanimo dejavni, tudi ko nam ni treba delati, imejmo pred seboj cilj, ki nas vodi, ki nas žene …
V starosti postanejo vredne druge stvari, ki jih v času mladosti nismo imeli za pomembne in vredne. Starost ni le podaljševanje obdobja mladih in srednjih let, je veliko več. Družba naj ozavesti, kaj pomeni starajoči se človek zanjo kot celoto. Za to so potrebni prebujajoči se posamezniki, ki jih je na srečo vedno več, saj stopamo iz obdobja zadremanosti v obdobje budnosti, ko se prebuja zavest in to je neustavljivo.
»Človek, spoznaj samega sebe!« je pisalo v Delfih na Apolonovem svetišču, ki je predstavljalo človeka. Dopustimo torej sebi in drugim vlogo, za katero smo ali so tukaj. V naravi se vse rodi, vzklije, živi in ko je čas, se tudi poslovi. Dobra, kakovostna starost je dobra priprava za odhod, ko je čas zanj. Marsikomu pri tem pomaga vera, upanje, ljubezen. Vedeti, da si zgledno vzgojil mladi rod, da se bo tvoje življenje tako ali drugače nadaljevalo – to olajša odhod.
Preberite še: Zakaj je z občutkom jeze lažje živeti, kot z občutkom lastne nevrednosti? ali pa Danica Badovinac: Slovenka, ki si je v Indoneziji ustvarila družino in službo
Priporočamo tudi: Jernej Jelen: "Vsi bi, da delaš zastonj, medtem ko si oni nabirajo velike dobičke"