Tablete in kapsule se najpogosteje znajdejo na receptih, čeprav je ta način jemanja najbolj problematičen.
Veliko večino zdravil enostavno pogoltnemo, ta metoda je najpogostejša, najbolj ekonomična in najlažja. A hkrati je tudi najbolj zapletena, nikoli zagotovo ne vemo, koliko farmacevtske učinkovine bo naše telo absorbiralo.
Biološka razpoložljivost oziroma biološka uporabnost je delež zdravila, ki dejansko pride na svoj cilj.
Zdravila, ki jih dobimo v žilo, imajo na primer 100-odstotno biorazpoložljivost, pri oralnih zdravilih je ta manjša in predvsem pogosto težko določljiva. Odvisna je od samih sestavin zdravila, od gastrointestinalnega trakta posameznika in različnih dejavnikov v želodcu.
Na to, koliko zdravila bo naše telo dejansko uporabilo, vpliva celo telesna drža. To so ugotovili raziskovalci medicinske fakultete Univerze Johns Hopkins, ki so različne položaje preizkusili na simulatorju.
"Oralni vnos je presenetljivo kompleksen, čeprav je najpogostejša izbira za jemanje zdravil," pojasnjuje soavtor raziskave Rajat Mittal. "Ko tableta doseže želodec, gibanje trebušne stene in pretok določata, kako hitro se bo raztopila. Pomembno vlogo pri tem igrajo še lastnosti tablete in vsebina želodca." A s trenutnimi poskusi in kliničnimi postopki to težko preučujejo, zaradi česar je nemogoče razumeti, kako na raztapljanje zdravil vplivajo različne želodčne motnje, na primer gastropareza.
Gastropareza je motnja prebavljanja hrane, ki zelo upočasni praznjenje želodca.
Da bi lažje premostili vsaj nekatere izzive, so tako pripravili računalniške simulacije, ki lahko dajo relevantne podatke o raztapljanju zdravil v različnih situacijah.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec
