Študija pokazala, da je možnost širjenja koronavirusa v šolah izredno nizka

Po dveh mesecih izobraževanja od doma so se včeraj v Sloveniji odprli vrtci, osnovne, srednje in glasbene šole ter fakultete in dijaški domovi. Z vrnitvijo učencev prve osnovnošolske triade in dijakov zaključnih letnikov srednjih šol v šolske klopi pa se začenja tudi pomemben test za našo epidemiološko sliko. Če ostane ugodna, se bodo morda še pred koncem šolskega leta v učilnice vrnili tudi preostali učenci.

Izhodišče za dobro prognozo obeta nedavno objavljena avstralska študija, izvedena v tamkajšnji zvezni državi Novi Južni Wales, ki jo te dni, ko se dogovarjajo o sproščanju dodatnih ukrepov, upošteva tudi britanska vlada. Trenutno največja študija tega značaja je proučevala razvoj in širjenje okužb 18 okuženih učiteljev in učiteljic v 15 šolah, med katerimi so bile primarno osnovne šole. Preden so jim postavili diagnozo in so se umaknili v karanteno, je bilo teh 18 okuženih v stiku s 128 drugimi učitelji in 735 učenci, a se je virus prenesel samo na 2 osebi.

Avtorji študije trdijo, da rezultati namigujejo na izredno nizko možnost prenosa virusa covid-19 znotraj osnovnih šol, vsekakor precej nižjo kot druge respiratorne okužbe. Menijo, da je tipični način prenosa virusa z dotikom v šolah v bistvu še dodatno omejen, saj so otroci s svojimi učitelji pretežni del šolskega časa izolirani v učilnicah, najbolj bistven razlog za nizko število okužba pa naj bi bil, da otroci niso primarni prenašalci covid-19.

Ta predvidevanja so skladna z ugotovitvami mednarodnih študij, ki kažejo nižje število okužb pri otrocih in nedavno klinično študijo pediatričnih prenosljivih bolezni pod vodstvom dr. Alasdairja Munroja, po kateri predvidevajo, da naj otroci do starosti 10 let sploh ne bi prenašali virusa. Predvideva se torej, da naj bi se veliko težje okužili od bolnih odraslih, če že, pa okužbe ne prenesejo naprej. Vloga otrok v mreži prenosov okužb sicer še ni popolnoma jasna, je pa jasno, da ne igrajo pomembne vloge.

Bolj natančni in zanesljivi rezultati bodo po besedah avtorjev avstralske študije mogoči, ko bodo podobne študije izvedli tudi po šolah drugih držav.

"Šole so med najbolj varnimi kraji ... in to je zelo pomembno sporočilo za vse, ki smo starši," je ob objavi študije povedal minister za zdravje avstralske zvezne države Novi Južni Wales Brad Hazzard in dodal, da število šolskih otrok v njihovi zvezni državi (kjer je med drugim tudi Sydney) predstavlja 16 % celotne populacije, v času trajanja pandemije pa so v tej demografski skupini zabeležili le 1,7 % vseh okužb. 

Čeprav je imela Avstralija v marcu in aprilu precej toplejše vreme kot Evropa in so nekateri znanstveniki predvidevali, da bi lahko to bil ključni faktor v številu okužb, so rezultate študije prav v teh dneh podprle tudi zgodnje številke iz Danske in Norveške, kjer v prvih tednih po odprtju šol niso zaznali porasta okužb med šolarji in zaposlenimi v šolah.

"Smo na začetku odpiranja izobraževalnega sistema v Evropi," je novinarjem na srečanju ministrov Bruslju povedala hrvaška ministrica za izobraževanje in znanost Blaženka Divjak. "Do sedaj nismo slišali še ničesar negativnega glede ponovnega odpiranja šol, čeprav je morda še prezgodaj govoriti od zaključkih."

Potem, ko so se v zadnjih dveh tednih vrtci, osnovne šole in zadnji letniki srednjih šol odprli v 22 evropskih državah, poročanj o izbruhih okužb s koronavirusom ni. Edina posebnost v tej zgodi je Francija, kjer so po prvem tednu odprtja zaradi novih koronavirus primerov ponovno zaprli 70 šol. V Franciji se je sicer 11. maja odprlo okoli 40.000 osnovnih in malih šol, ta teden pa so se v nekaterih delih Francije v šole vrnili tudi srednješolci.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice