Če vas ne boli, še ne pomeni, da niste v nevarnosti (zakaj bi moral čisto vsak skrbeti za zdravje srca!)

Kako pogosto si vzamete čas za to, da se vprašate, kako zdravo je vaše srce in kako dobro skrbite zanj? Verjetno premalokrat. V mlajših letih se z zdravjem srca večinoma ne ukvarjamo, saj velja prepričanje, da so srčno-žilne bolezni stvar starejših. Pa ne le to: tudi v starejši dobi marsikdo za to, da ima zvišan krvni tlak, krvni sladkor ali holesterol, izve po naključju, ob tem pa zvišanih vrednosti ne vzame dovolj resno.

Združenje kardiologov Slovenije želi ob današnjem dnevu zato zopet ozavestiti širšo javnost o nevarnosti srčno-žilnih bolezni ter pomenu njihovega preprečevanja. "Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor. Zato je pomembno, da poznamo njihove vrednosti in po potrebi ukrepamo," so zapisali v sporočilu za javnost.
 
Zaradi zvišanega holesterola v krvi se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni z leti povečuje, zato sta njegovo spremljanje in poznavanje škodljivih učinkov zelo pomembna za naše zdravje.

"V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji uvedli sistematično ocenjevanje tveganja za srčno-žilne bolezni. V okviru tega smo holesterol izmerili velikemu številu ljudi. Dejstvo je, da se številni še vedno ne zavedajo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo za njihovo zdravje. Pri ozaveščanju ljudi o nevarnostih zvišanega holesterola moramo zato narediti korak naprej," je odločen Zlatko Fras, specialist kardiologije in vaskularne medicine ter predsednik Združenja kardiologov Slovenije.

"Širšo javnost želimo opozoriti na to, da je s holesterolom povezan razvoj ateroskleroze, bolezni srca in žil, kar lahko močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja. Želimo si, da bi bili ljudje bolj pozorni in bi začeli ukrepati, ko je še čas."

 
Kaj moramo vedeti o holesterolu?

Pomembno je, da je "slabega" holesterola LDL v krvi čim manj, "dobrega" holesterola HDL pa čim več. Kot pravi Dragan Kovačić, specialist kardiologije in vaskularne medicine, je najpomembnejše, da vemo, ali je naš holesterol LDL zvišan ali ne. Če je ustrezen, ga preverimo vsakih pet let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom.

Zvišan holesterol sicer še ne pomeni, da nujno potrebujemo zdravila, gotovo pa moramo poskrbeti za zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne dejavnosti ter opustiti kajenje in druge razvade. Zdravila so potrebna, če se pri posamezniku pojavljajo še drugi dejavniki (npr. visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen), ki ogrožajo njegovo zdravje.

V preventivni medicini se holesterola nikoli ne obravnava osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine, pa pojasnjuje Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine.

"Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oziroma posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje."

Ogroženi so lahko tudi mladi

Zvišan holesterol nasprotno od splošnega prepričanja ni le stvar starejših, temveč je pogost tudi pri mladih, na videz zdravih ljudeh.

"Za to skupino bolnikov je značilna mladostna brezskrbnost, ki izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj," pove Dragan Kovačić. Po njegovih besedah gre običajno za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, ki ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo in zdravje.

Opozoril je še, da večina dejavnikov tveganja za srčni infarkt, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzroča bolečine, ne vpliva na naš videz in ne zmanjša naše telesne zmogljivosti. Ko bi njihova obravnava in zdravljenje lahko zavrla razvoj srčno-žilnih bolezni in preprečila velik delež srčnih infarktov, se zato zanje prepogosto ne zmenimo.

Vedeti, ali je naš holesterol zvišan ali ne, je odgovorno do sebe in svojega zdravja. Če je previsok, je ključen posvet z izbranim zdravnikom, ki oceni, ali zadostuje sprememba življenjskega sloga ali pa je treba začeti jemati zdravila, zaključujejo zdravniki.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj