Težke kovine, ki so jih našli v tamponih, so lahko povezane z boleznimi, kot so rak dojke, bolezni srca, ginekološka obolenja ...
Poleti smo poročali o ameriški raziskavi, ki je v tamponih znanih blagovnih znamk odkrila težke kovine, med drugim arzen, baker in živo srebro. V prav vsakem testiranem tamponu, ne glede na to, ali je šlo za organski tampon ali ne, naj bi našli tudi svinec, eno najbolj strupenih kovin.
Kovine, ki jim rečemo tudi hormonski motilci, med drugim povezujejo z rakom dojke, boleznimi srca, sladkorno boleznijo, ginekološkimi obolenji in drugimi boleznimi, v tampone pa verjetno pridejo zaradi z vodo ali prstjo onesnaženega bombaža oziroma rajona, iz katerega jih izdelujejo, lahko pa tudi med proizvodnjo zaradi dodajanja belila ali antibakterijskega sredstva, so nedavno povedali tudi v oddaji Koda na RTV Slovenija.
Ker so skoraj vsi tamponi, vključeni v raziskavo, prisotni tudi na slovenskem tržišču, smo pri Zdravstvenem inšpektoratu preverili, kako je s tem v Sloveniji: ženske higienske izdelke dodatno preverjajo, veljajo glede njih pri nas kakšni strožji kriteriji?
Poleg vložkov in tamponov je v zadnjem času na voljo vse več alternativ, denimo menstrualna skodelica in menstrualne hlačke, vendar je ginekologinja Tinkara Srnovršnik v oddaji Koda razložila, da v zvezi s temi produkti še ni narejenih dovolj raziskav, da bi vedeli, ali ravno tako vsebujejo kakšne hormonske motilce.
Tampone zaradi praktičnosti uporablja veliko število žensk.
Zakonodaja določa, da so proizvodi varni, vendar njihovih sestavin ni treba navajati
Na Zdravstvenem inšpektoratu pravijo, da higienski tamponi sodijo med proizvode, za katere ni posebnih predpisov, harmoniziranih s pravom Evropskih skupnosti, katerih cilj bi bil zagotoviti varnost proizvodov.
Zanje zato veljajo določila Zakona o splošni varnosti proizvodov. Ta zakon določa, da se lahko na trg dajejo samo varni proizvodi, ne predvideva pa navajanja njihovih sestavin.
"Ker trenutno za tovrstne proizvode ni konkretnih zahtev glede vsebnosti posameznih substanc in tudi ne gre za izdelke, katerih uporaba bi lahko pomenila večje tveganje za zdravje uporabnikov, je o kemičnih substancah v higienskih vložkih oziroma tamponih na razpolago le nekaj študij," pojasnjujejo.
Po njihovih informacijah te študije zaenkrat niso pokazale na vsebnost sestavin, ki bi glede na trenutne znanstvene podatke predstavljale tveganje za zdravje potrošnikov.
Morda vas zanima tudi:
- Koliko časa potrebuje higienski vložek, da se razgradi?
- Dekleta po vsem svetu dobivajo menstruacijo prezgodaj, zakaj?
Kemijsko varnost izdelkov, omejitve glede proizvodnje, dajanja na trg ali uporabe kemikalij pa ureja Uredba REACH. V skladu s to uredbo je omejitev lahko predvidena, če kemikalija predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, na podlagi predloga za omejitev, predloženega Evropski agenciji za kemikalije.
Uredba že prepoveduje uporabo določenih nevarnih kemikalij, na primer spojine dioktilkositra, v ženskih higienskih izdelkih.
V preteklosti naj bi, so še dejali na inšpektoratu, že izvedli nekaj analiz higienskih tamponov, saj so bile analize vključene v letne programe vzorčenj Zdravstvenega inšpektorata.
"V sklopu izdelkov za higieno in nego so bili v letu 2013 odvzeti trije vzorci, pri katerih so bile opravljene analize organokositrnih spojin, formaldehida in mikrobioloških parametrov. V letu 2016 je bilo odvzetih pet vzorcev, ki so bili analizirani glede organokositrnih spojin in mikrobioloških parametrov. Neskladnosti niso bile ugotovljene ," sporočajo.
Pregledali so tudi obvestila, ki jih države članice Evropske unije posredujejo v informacijski sistem RAPEX (sistem za hitro izmenjavo informacij o nevarnih neprehranskih proizvodih), in ugotovili, da v letih od 2014 do 2024 ni bilo nobenega RAPEX obvestila, ki bi se nanašal na higienske tampone.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"
