N. Vo. | 30. 7. 2024, 15:52

To je 6 živil, ki lahko 'reprogramirajo' vaše črevesje in izboljšajo vaše zdravje

Profimedia

Uživanje določenih živil lahko 'reprogramira' vaše črevesje, vas naredi bolj zdrave in zmanjša tveganje za bolezni, pravijo znanstveniki.

Povečanje vnosa vlaknin je že prej bilo povezano z manjšim tveganjem za srčne bolezni, možgansko kap, diabetes tipa 2 in rak na debelem črevesu. Poleg tega pa živila, ki so bogata z vlakninami, pomagajo pri redni prebavi in dalj časa ohranjajo občutek sitosti, pravi NHS.

Profimedia

Nedavne raziskave so celo povezale dnevni vnos prehranskih dopolnil z vlakninami z izboljšano možgansko funkcijo in manjšim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Znanstveniki iz DTU National Food Institute in Univerze v Kopenhagnu pa so zdaj razložili, zakaj so vlaknine tako koristne za naše zdravje.

V središču tega procesa je esencialna aminokislina imenovana triptofan, ki se nahaja v živilih, kot so puran, sir in jajca. Ko doseže naše črevesje, bakterije triptofan pretvorijo v različne spojine.

Profimedia

Te bakterije tekmujejo za uporabo aminokisline, pri čemer jo pretvarjajo v snovi, ki so lahko bodisi škodljive ali koristne za naše zdravje. Raziskava, objavljena v reviji Nature Microbiology, je razkrila, da uživanje veliko vlaknin pomaga črevesnim bakterijam pretvoriti triptofan v koristne snovi.

Če pa ne uživamo vlaknin, lahko črevesne bakterije triptofan pretvorijo v škodljive spojine. "Ti rezultati poudarjajo, da naše prehranjevalne navade pomembno vplivajo na vedenje črevesnih bakterij, kar ustvarja občutljivo ravnovesje med zdravju koristnimi in z boleznimi povezanimi aktivnostmi," pravi profesorica Tine Rask Licht iz DTU National Food Institute, poroča The Sun.

Profimedia

Prehranske vlaknine - znane tudi kot balastne snovi - so ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v rastlinah in se ne prebavijo v tankem črevesju. Namesto tega se razgradijo šele v debelem črevesju in so ključne za normalno delovanje črevesja, pravi The Association of UK Dietitians.

Najdemo jih v živilih, kot so: Polnozrnate žitarice za zajtrk, fižol in stročnice, krompir z olupkom, oreščki in semena, sveže sadje in zelenjava (pa tudi suho sadje), polnozrnat kruh in testenine. Po podatkih NHS večina ljudi dnevno ne zaužije dovolj vlaknin. Priporočajo približno 30 gramov na dan.