Za vas smo zbrali strategije, ki dokazano pomagajo doseči zdravo ravnovesje med življenjem v službi in doma.
Vedno več ljudi trpi za izgorelostjo, kmalu bo to postala najbolj razširjena poklicna bolezen. Gre za stanje popolne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgoletne izpostavljenosti stresu.
Izgorevanje je torej dolg proces, ki ga lahko kadarkoli prekinemo in se tako izognemo katastrofi.
Izgorelost praviloma prizadene uspešne
Presenetljivo so tisti, ki slabše obvladujejo stresne situacije, pred njo relativno varni. Ravno zelo uspešni posamezniki so nagnjeni k temu, da od sebe pričakujejo zelo veliko in svoje potrebe zato potisnejo na zadnje mesto. Čeprav jih telo z utrujenostjo opozarja, da je nekaj narobe, te znake ignorirajo in garajo še bolj.
View this post on Instagram
Proces izgorevanja se nato stopnjuje. Začne se s kronično utrujenostjo, ki preraste v preutrujenost, ki jo spremljajo zanemarjanje osnovnih potreb, druženja s prijatelji in družino. Nato sledi občutek ujetosti in nemoči, ki se jim pridružijo panični napadi, občutki jeze in krivde, ko človek zaradi izčrpanosti ne zmore več vsega.
Marsikdo se z izčrpanostjo spopade na nezdrav način
Med ljudmi v procesu izgorevanja je pogosta uporaba poživil, zloraba alkohola in psihoaktivnih snovi. Takšno vedenje na dolgi rok ne pomaga, lahko vodi v odvisnost in še hitreje privede do izgorelosti.
View this post on Instagram
Prepreči jo lahko le pravilen pristop do časa, ko ne delamo. Učinkovito koriščenje prostega časa je umetnost in hkrati tudi znanost. “Vsaka stresna služba zahteva tudi čas za okrevanje,” meni psihologinja Sabine Sonnentag z univerze v Mannheimu. “Ljudje bi se morali vprašati, koliko prostega časa imajo in koliko energije jim ostane za ta čas. In potem, ali želijo še naprej živeti na takšen način.”
Okrevanje od dela je najtežje za tiste, ki ga najbolj potrebujejo
Tako kaže analiza 198 različnih študij, ki so obravnavale zaposlene na delu in doma. Rezultati so pokazali, da se tisti s psihično in čustveno najtežjimi službami v prostem času najmanj spočijejo. Zanimivo so ljudje s fizično zahtevnimi službami, na primer gradbinci ali selivci, imeli veliko manj težav s sproščanjem.
Očitno je napenjanje možganov na delovnem mestu najučinkovitejši način za zagotavljanje slabega počutja doma.
Stresno delo ovira zdravo življenje
Takšni zaposleni se manj gibajo in slabše spijo. Nekatere naloge, obveznosti in kulture na delovnem mestu še posebej slabo vplivajo na napetost tudi po zaključku delovnega dne. Še posebej destruktiven je časovni pritisk, občutek, da te nekdo ves čas priganja. V tem smislu so še posebej obremenjeni zaposleni v zdravstvu, kjer lahko pravočasni odziv odloča med življenjem in smrtjo.
Naporno je tudi delo s strankami, deloma zato, ker nenehno veselo in prijazno vedenje, čeprav se morda ne počutite tako, zahteva veliko napora. Takšnemu delu zato rečemo čustveno delo.
Okrevanje je individualno, strategije so različne
Na splošno se delijo na dve veliki kategoriji, “sprostitev” in “obvladovanje”. Zasnovo sprostitve je lahko razumeti, težje ga je doseči. Da bi nam šlo bolje, si lahko pomagamo z eno od naslednjih dejavnosti:
- sprehodi v naravi,
- branje knjig,
- gledanje filmov,
- globoko dihanje,
- masaže,
- meditacije,
- poslušanje glasbe,
- aromaterapija ...
View this post on Instagram
Obvladovanje je na videz težje, a hkrati vključuje zelo konkretna navodila. Njihovo upoštevanje lahko pomaga, da do izgorelosti sploh ne pride.
- Ravnovesje med delom in prostim časom - tako kot morate na delo priti točno, ga morate znati tudi končati.
- Zdrava raba tehnologije - nenehna dosegljivost onemogoča odklop, a aplikacije, igre in podkasti po drugi strani nudijo možnost za sprostitev.
- Delovni dogovori - v panogah s premičnimi in manj predvidljivimi urniki je še posebej pomembno, da so dogovori v največji možni meri določeni vnaprej.
Glede na to, da sta izgorevanje in izgorelost različni stanji, čeprav je med njima včasih težko potegniti jasno ločnico, tudi številke nihajo. Temeljijo na samoocenjevanju, ki kaže, da število izgorelih vsekakor raste. Pred pandemijo je bilo po nekaterih raziskavah v različnih fazah izgorevanja 43 odstotkov delovne populacije, po njej se je številka dvignila na 52 odstotkov.
