TURBO RAK ne obstaja - epidemiologinja o govoricah, Kate Middleton in cepivu

Epidemiologinja in podatkovna znanstvenica dr. Katelyn Jetelina je skupaj z zdravnico Kristen Panthagani iz programa Yale Emergency Scholar na svoji spletni strani Your Local Epidemiologist spisali odmeven prispevek, ki naslavlja govorice o fenomenu, ki pa v resnici (še posebej v kliničnem smislu) sploh ne obstaja.

"Ena takšnih je pred kratkim izhajala iz novice, da ima valižanska princesa diagnozo raka. Takoj so zaokrožile govorice, da cepiva proti covidu-19 povzročajo ’turbo raka’. Od kod te govorice? Ali je v njih kaj resnice? In kaj kažejo podatki o stopnjah raka pred in med pandemijo?" se v prispevku v uvodu sprašujeta zdravnici, potem pa nanje odgovorita s podatki.

Govorice o ’turbo raku’ so se začele leta 2022

Ta govorica ni nekaj novega, se pa kar naprej spreminja.

• Vse skupaj se je začelo, ko je zdravnik v podkastu trdil, da je 61-letni bolnik po cepljenju zbolel za rakom. Izsek iz tega pogovora se je po družbenih omrežjih nato viralno razširil.
• Govorice je okrepil primer miške iz študije, pri kateri se je po prejemu velikega odmerka cepiva proti covidu-19 razvil rak. Od takrat je bilo testiranih veliko miši, pa se pri nobeni ni zgodilo nič podobnega. "Poleg tega miši niso ljudje," dodajata zdravnici.

Ta študija z miškami je v znanstvenih krogih tudi sicer naletela na veliko kritik glede izvedbe, med drugim zato, ker so vanjo vključili tip mišk, ki so tudi sicer bolj nagnjene k temu, da razvijejo sarkom ali limfom, pri čemer je prav ta dotična miška že pred injiciranjem cepiva kazala znake že obstoječega raka.

• Govoricam je izdatno dal zaleta tudi strah, da cepiva mRNA spremenijo DNK osebe. "To se enostavno ne more zgoditi," je jasna dr. Panthagani.

Družbeni mediji, nekateri zdravniki in celo politiki so od takrat za opis hitro napredujočega ali agresivnega raka začeli uporabljati besedno zvezo ’turbo rak’, ki pa ne obstaja kot uradni medicinski izraz.

Je v vsem skupaj sploh kaj resnice?

Kjer je dim, je tudi ogenj, pravi stara ljudska modrost. "Kot pri veliko govoricah je tudi tu nekaj resnice," pravita zdravnici in nadaljujeta.

"Po pojavu covida-19 je postalo verjetneje, da bodo raki diagnosticirani v poznejši, tj. agresivnejši, fazi. Verjetno so bili številni primeri ’turbo raka’ pravzaprav samo raki, ki so bili diagnosticirani v pozni fazi, saj ti hitro napredujejo in lahko na videz zdrava oseba zelo hitro zboli. Ampak to se je začela razvijati še pred prihodom cepiv."

Zakaj se je to zgodilo?

Pandemija je povzročila zamude pri pregledih za raka. Na začetku pandemije je bilo veliko nenujnih zdravstvenih storitev odloženih ali odpovedanih in veliko ljudi se je izogibalo zdravniškim ordinacijam in urgencam, razen v primerih nujne pomoči.

"Vse to bi lahko pomenilo, da ljudje, ki bi jim sicer raka diagnosticirali prej – ker bi nenavadna bolečina v trebuhu v običajnih okoliščinah spodbudila obisk urgence ali pa je bil na primer odložen rutinski pregled za raka – na koncu niso poiskali te vrste oskrbe. Kar je povzročilo velik upad novih diagnoz raka leta 2020, ker raka nismo diagnosticirali tako zgodaj, kot to običajno počnemo."

In prav to so uradne statistike tudi jasno zabeležile.

Medtem ko so med epidemijo zaznali upad zgodnjih primerov raka, pa je bilo nato pri več ljudeh rak diagnosticiran v poznejši fazi.

Ocenjuje se, da je bilo od januarja do julija 2020 izpuščenih 10 milijonov presejalnih pregledov za raka. Študija v ZDA je pokazala, da se je ob zmanjšanem številu novih diagnoz raka dramatično povečal delež diagnoz v poznejši fazi.

Študija v Italiji je pokazala nekaj podobnega. Verjetnost, da bo rak debelega črevesa diagnosticiran med pandemijo (od marca 2020 do decembra 2021) ujet šele v napredovali fazi, je bila v primerjavi z istim rakom, ki je bil diagnosticiran pred pandemijo, veliko večja.

Kaj pa rak pri mlajših?

Govorice o ’turbo raku’ so tesno povezane z govoricami o ’nenadni smrti’, zlasti s poudarkom na mladih.

Zakaj vsi ti mladi zbolijo za rakom? Zdravnici odgovorita: "Medtem ko število smrti zaradi raka v ZDA na splošno upada, diagnoze raka med osebami, starimi od 15 do 39 let, naraščajo, še posebej v primeru raka debelega črevesa in danke. Ta trend se je začel že okoli leta 2000 in predhodne ocene zadnjih let kažejo, da se še naprej povečuje. To je spodbudilo nedavno spremembo priporočil za presejalne preglede za raka debelega črevesa. Namesto pri 50 letih je zdaj priporočljivo začeti presejalne preglede s kolonoskopijo pri 45 letih.

Stroka ta trenutek še ne more postreči s popolnim odgovorom, zakaj se to dogaja, verjamejo pa, da imajo s tem veliko opraviti spremembe v prehrani, življenjskem slogu, črevesnimi bakterijami in številnimi drugimi dejavniki.

Raziskovalci so med drugim tako že prišli na sled indicem, da lahko prehrana z visoko vsebnostjo maščob in premalo vlaknin poveča vnetne procese v črevesju, kar posledično ovira naravno zatiranje tumorjev.

Kakor koli že, ena stvar je jasna. "Cepiva proti covidu-19 niso kriva, saj se je to povečanje začelo veliko prej, preden so bila leta 2021 uvedena cepiva mRNA."

’Post hoc' zmota, ki kar vztraja

Do danes je bila s cepivom proti covidu-19 cepljena večina sveta. Pa vendar se vsakič, ko kakšnemu posamezniku, naj si bo prijatelju ali družinskemu članu, odkrijejo neko zdravstveno težavo, oglasijo skeptiki glede cepiv, da bi za zatečeno stanje hitro okrivili prav slednja.

"To je primer zmote 'po tem' – napačne predpostavke, da če je en dogodek (cepljenje) pred drugim (nova diagnoza), potem je prvi dogodek moral povzročiti drugega. Ta napaka v sklepanju se je ponavljala znova in znova skozi celotno pandemijo in pojasnjuje, zakaj so za toliko različnih bolezni v neskončnost krivili prav cepiva proti covidu-19."

Sklep

Pandemija je povzročila precejšnje motnje pri presejalnih pregledih za raka in tragično je to, žal, tudi pomenilo, da so bile diagnoze raka pri veliko ljudeh postavljene z zamudo, zaradi česar so jih odkrili šele v pozni fazi.

"To, da so nekateri raki v porastu, pa se je začelo že davno pred prihodom cepiv proti covidu-19. Tudi med mlajšimi, kot je Kate Middleton, ki žal vse pogosteje zbolijo za rakom," zaključujeta zdravnici in dodajata: "Dokazi o tem, da bi cepiva proti covidu-19 lahko povzročala raka, NE OBSTAJAJO."

Kako pa je v Sloveniji?

Govoric o ’turbo raku’ so seveda polna tudi naša družbena omrežja. In pred kratkim je to temo v kolumni za N1 naslovil tudi dr. Alojz Ihan.

"Turbo rak je sicer izraz, ki se uporablja v nekaterih neznanstvenih virih, kot je YouTube, za opis hitro rastočih ali agresivnih oblik raka, za katere naj bi bilo značilno nenavadno hitro napredovanje. Zagovorniki te teorije trdijo, da cepiva mRNK sprožijo ali pospešijo razvoj takšnih rakavih obolenj. Vendar pa ta izraz nima medicinske vrednosti, pravzaprav je enakovreden izmišljenim izrazom, kot je ’čiščenje jeter’. Ti so brez medicinskega pomena in ravno zato omogočajo medijsko ali reklamno uporabo v javnosti."

Pa je obolelih za rakom res več?

Podatki z Onkološkega inštituta Ljubljana za Slovenijo:

• Med letom 2012 in 2021 je v Sloveniji za rakom zbolelo povprečno 8000 moških in 7000 žensk na leto. Medtem ko se je pojavnost raka pri moških ustalila in dosegla plato, pri odraslih ženskah raste za povprečno 1,3 odstotka na leto.

Najpogostejše oblike raka se v različnih življenjskih obdobjih pojavljajo različno:

• Pri otrocih in mladostnikih do 20. leta starosti so najpogostejše levkemije, sledijo tumorji centralnega in avtonomnega živčnega sistema in limfomi.
• Pri mlajših odraslih, starih med 20 in 49 let, pa moški  najpogosteje zbolevajo za rakom na modih in kožnim rakom, pri ženskah pa je v tej starosti na prvem mestu rak na dojki.

Slovenija se sicer lahko pohvali z več presejalnimi programi, ki močno pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju raka, njihov učinek pa je že viden. "Incidenčna stopnja raka na materničnem vratu je tako od uvedbe Državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka materničnega vratu (ZORA) padla za povprečno 1,9 odstotka na leto v zadnjih desetih letih," poročajo na RTV Slovenija." Podobno kot pri moških se tudi pri ženskah zaradi uvedbe presejalnega programa Svit leta 2009 spreminja časovni trend pojavljanja raka debelega črevesa in danke – od leta 2011 groba incidenčna stopnja pada za 1,6 odstotka letno, pred tem pa je med 1999 in 2008 naraščala vsako leto za 3,4 odstotka. Letos se začenja tudi pilotni program za odkrivanje raka na prostati, poimenovan Peter. V pripravi pa je tudi program za odkrivanje raka na pljučih."

"V Sloveniji je v zadnjem desetletnem obdobju (2012–2021) povprečno letno za rakom umrlo okrog 3500 moških in 2500 žensk. Starostno standardizirana stopnja raka pri obeh spolih v Sloveniji letno upada za skupno 1,5 odstotka na leto," so za RTV Slovenija še pojasnili na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Povzeto po Your Local Epidemiologist, N1, RTV SLO in drugih virih.

Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec