Na Onkološkem inštitutu Ljubljana opozarjajo na upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu epidemije covida-19 v zadnji tretjini lanskega leta. Bolnikov z rakom ni manj, le odkriti in zdravljeni bodo pozneje, kar lahko vodi v slabše izide zdravljenja, kakovost življenja in preživetje, so zapisali v sporočilu za javnost.
Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave ne poznajo. Tako ni znano, če se ljudje v času epidemije s svojimi težavami niso obračali na osebne zdravnike, je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov in specialistov ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov. Najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov, poudarjajo na inštitutu.
Na inštitutu povzemajo podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), po katerih je bilo v prvem valu epidemije covida-19 spomladi leta 2020 za prve in kontrolne onkološke obravnave izdanih manj napotnic, kot znaša povprečje pred izbruhom epidemije.
V avgustu in septembru 2020 so nato obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so bili presežki manjši, kot so znašali spomladanski primanjkljaji. Tudi v drugem in tretjem valu epidemije je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni obdobja pred epidemijo. Od maja do oktobra 2021 je bilo napotitev celo več kot pred epidemijo.
Strokovna direktorica onkološkega inštituta Irena Oblak vse prebivalce poziva, naj pri boju s koronavirusom in rakom sledijo priporočilom stroke. Ob tem svetuje vzdrževanje zdravega življenjskega sloga in udeležbo v presejalnih programih. "Ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika," izjavo Oblakove povzemajo na inštitutu.
Epidemija je po njenih besedah vplivala na obravnavo bolnikov z rakom po vsem svetu. Spomnila je, da so na inštitutu ves čas opozarjali, da ob epidemiji covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Čeprav je bila onkologija po njenih besedah v Sloveniji navedena kot izjema pri ukrepih za zajezitev širjenja koronavirusa, je epidemija vplivala na izvajanje in dostopnost do zdravstvenih storitev na tem področju.
Vpliv epidemije covida-19 na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bo lahko po besedah Oblakove vrednoten šele na daljši rok. Prav tako se bo šele čez čas videlo, kako hitro bodo uspeli nadoknaditi zaostanke iz prvega dela epidemije.
Podatki iz nacionalnega registra raka sicer kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 Slovencev, več kot 6500 pa jih zaradi bolezni umre, še navaja onkološki inštitut.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
