Natakar Massimo, ki streže goste na trgu Piazze Europe, trdi, da gre razlog dolgoživosti iskati v 'sardinijskem načinu življenja'. Tukaj nihče ne jemlje zdravil, jedo le zdravo hrano in živijo mirna življenja, je bil še jasen.
Vasica na Sardiniji se ne zdi nič posebnega.
Perdasdefogu je videti kot vsaka druga sardinijska vas. Premore cerkev, manjši trg in nekaj šarmantnih malih prodajalnic. Potem pa izvemo, da tam živi največ stoletnikov (v razmerju do števila prebivalstva) na svetu. Celo eden od tamkajšnjih trgov se imenuje Piazza Longevita, kar bi v prevodu pomenilo Trg dolgoživosti.
Trenutno v vasi živi devet stoletnikov na 1780 prebivalcev, s čimer so se uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov.
Najmlajša stoletnica iz Perdasdefogua je Annunziata Stori, ki je svoj 100. rojstni dan praznovala avgusta.
Zase pravi, da je 'zdrava kot riba'. Živahna in vesela, Annunziata ne jemlje nobenih zdravil, najraje pa si kuha mineštre z domačim krompirčkom in testeninami iz sardinijskega testa.
Je morda hrana tista, ki je zaslužna za dolgoživost tamkajšnjih prebivalcev?
Pietro Mereu, režiser dokumentarca Klub stoletnikov, pravi, da so ljudje na vzhodu Sardinije vedno težko živeli, hkrati pa so morali prenašati manj stresa kot ljudje danes. Živijo namreč z ritmom narave, namesto da bi jih neprestano skrbelo za mobilne telefone ali elektronsko pošto.
View this post on Instagram
Antonio Brundu potrjuje, da so ljudje tam vedno živeli predvsem od poljedelstva.
"Ljudje tukaj so vedno delali na svežem zraku," pravi Burdu, ki je s 104 leti najstarejši na vasi.
Njegova koža na obrazu je še vedno napeta, rahlo ogorela, le izguba nekaj prednjih zob nakazuje njegovo resnično starost.
Salvatore Mura, zgodovinar in občinski svetnik, pravi, da gre dolgoživost pripisati nekaj faktorjem. Ena od njih je genetika, druga pa zagotovo tudi uživanje sezonske hrane, ki jo ljudje predelajo sami (in prihaja torej naravnost z njihovih njih in vrtov na mizo).
Pomemben dejavnik pa je seveda tudi družabnost.
"Vse do svojega zadnjega dne so ti ljudje obkroženi s člani družine. To jih dela fizično in mentalno zdrave," trdi Salvatore.
Vsak stoti rojstni dan slavi vsa vas. Letos ne bo nobenega več, se pa nadejajo nekaj takšnih v prihajajočih letih.
Sardinijska dolgoživost seveda zanima tudi znanstvenike.
Na Univerzi Sassari načrtujejo zbiranje in analizo 13.000 DNK vzorcev iz pokrajine Oligastre.
"Upamo, da bomo tako lahko dokazali, da ljudje na Sardiniji dobro živijo, in da je to glavni razlog njihove dolgoživosti. To bi bil eden od načinov, da naredimo te kraje bolj privlačne za obiskovalce," je dodal namestnik rektorja Gavino Mariotti.
